Jože Lazar (1903-1975)
botanik in algolog, rojen v Lokvah pri Dobrniču. Bil je tudi direktor Botaničnega vrta v Ljubljani.
Srečko Koporc (rojen 17. novembra 1900 v Dobrniču (v danes Bognarjevi hiši) – umrl 19. februarja 1965 v Ljubljani, kjer je na ljubljanskih Žalah tudi pokopan)
skladatelj. Glasbe se je učil pri Ignaciju Hladniku in Mariju Kogoju. Na dunajskem glasbenem konservatoriju je študiral pri Schoenbergovem učencu Egonu Lustgartnu. Koporčeva glasba nosi že neoklasicistične poteze, skomponiral je več skladb za orkester, nekaj orgelskih skladb in pisal glasbeno-teoretske razprave. V zadnjih letih svojega življenja je trpel za depresijo in mnogo svojih del uničil.
France Novak (rojen 1.11.1934 na Gorenjem vrhu pri Dobrniču)
jezikoslovec, slovenist, dr. Znanosti. Ukvarja se z zgodovino slovenskega jezika in slovenščino v javni rabi.
Marija Perpar (1904-1990)
univerzitetna profesorica kemije in znanstvenica, doktorica znanosti
Severin Šali (1911-1992)
pesnik in prevajalec
Jože Gole (rojen 11.9.1916 v Zagorici)
duhovnik in univerzitetni profesor teologije v ZDA, doktor znanosti. Živi v Hales Cornersu (ZDA). Pred upokojitvijo je bil profesor za biblične znanosti in semitske jezike na Sacred Heart School of Theology v Hales Cornersu. V zadnjih letih se rad vrača v rodne kraje, tu je praznoval tudi pomembne obletnice svojega mašnikovanja.
Iva Zupančič (rojena 23.1.1931 v Šmavru)
gledališka in filmska igralka, odigrala je okrog 140 vodilnih, pogosto naslovnih karakternih vlog. Je dobitnica Borštnikovega prstana v letu 1997.
Alojz Lah (rojen 1958, izhaja iz Vavpče vasi pri Dobrniču)
dresurni jahač v Lipici, večkratni državni prvak v dresurnem jahanju in udeleženec olimpijskih iger. Dosegel je številne dobre uvrstitve na tekmovanjih na evropski in svetovni ravni.
Alojzij Šuštar (rojen 14.11.1920 na Grmadi, ki je takrat spadala v župnijo Dobrnič, kjer je bil v župnijski cerkvi krščen pri istem krstem kamnu kot škof Friderik Irenej Baraga; umrl 29.6.2007 v Ljubljani, kjer je v stolnici sv. Nikolaja tudi pokopan)
ljubljanski nadškof in prvi slovenski metropolit v obdobju 1980-1997, teolog, doktor znanosti. Bil je profesor moralne teologije v Chruru (Švica), tajnik in podpredsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Odigral je ključno vlogo v času demokratizacije Slovenije, njenega osamosvajanja in mednarodnega priznavanja.
Škof Friderik Irenej Baraga (1797-1868)
je bil rojen 29. junija 1797 v gradiču v Mali vasi pri Dobrniču. Dve leti po njegovem rojstvu se je družina preselila v trebanjski grad. Baraga se je šolal najprej v Ljubljani, nato pa odšel na študij prava na Dunaj. Kljub obetajoči bleščeči pravniški karieri se je po vrnitvi z Dunaja odločil za študij bogoslovja. Po kaplanski službi v Šmartnem pri Kranju in Metliki je spoznal, da je svet med Alpami in Kolpo zanj preozek in se odločil za odhod v misijone. Do Slovencev "mojih ljubih Kranjcev", kakor jih je imenoval, je kljub temu vse življenje ohranjal posebno ljubezen. Misijonaril je na ozemlju Indijancev iz plemena Otava in Očipve ob Michiganskem in Gornjem jezeru na ozemlju sedanje Kanade in ZDA. Očipvejcem je napisal slovar in slovnico njihovega jezika. Baraga pa ni bil le misijonar, jezikoslovec in pisec nabožnih knjig in molitvenikov, temveč je bil dejaven na številnih področjih, med drugim je bil slikar in raziskovalec. Posebej zanimiva je njegova etnološka knjiga z naslovom Popis navad in zadržanja Indijancev Severne Amerike (1837). V njej je objavljena zgodba o Indijanki Pocahontas, po kateri je Walt Disney posnel istoimensko risanko. Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani je podaril prvo neevropsko etnološko zbirko (sedaj jo hrani Slovenski etnografski muzej), ki obsega 47 predmetov, zbranih med Indijanci. V obdobju misijonarjenja med Indijanci je Baraga domovino obiskal dvakrat, obakrat pa ga je pot vodila tudi v župnijsko cerkev v Dobrniču, kjer se je pred krstnim kamnom na kolenih zahvaljeval za milost svojega krsta. Umrl je l. 1868, njegov grob pa je v kripti stolnice v Marquetu v ZDA. Po njem so v ameriški zvezni državi Michigan poimenovali celo okrožje. Za misijonskega škofa Baraga poteka proces za razglasitev za blaženega. V spomin na slavnega rojaka, ki je bil tudi sam velik pohodnik, poteka iz Trebnjega mimo Baragove rojstne hiše v Mali vasi (možen ogled dveh spominskih sob) v Dobrnič in od tu preko Vrhtrebnjega nazaj v Trebnje Baragova pohodna pot, ki je dolga 18 km.