Novice

»Naučila sem se, da veliko naših predsodkov ni resničnih«

četrtek, 20.3.2025

»Mladi pogosto nimajo priložnosti govoriti z nekom, ki je svojo izkušnjo pripravljen deliti in z njimi o tem govoriti na tako osebni ravni. Morda se nam zdi, da ima kdo kakšno okoliščino, o kateri bi radi vedeli več, vendar ne moremo kar do osebe in jo pocukati za rokav, zato je pomembno, da ustvarimo varen prostor, kjer lahko vprašajo in dobijo ključne informacije o neki temi iz prve roke,« je o pomenu Žive knjižnice, ki je v sredo, 19. marca 2025, gostovala na Gimnaziji Novo mesto, povedala vodja projekta Maja Žunič Fabjančič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.

Omenjeno društvo Živo knjižnico prireja že več kot ducat let, k sodelovanju pa vsakič povabi različne »knjige« oz. osebe, ki so zaradi svojih osebnih in drugih okoliščin pogosto deležne predsodkov, tudi diskriminacije. Obiskovalci oz. »bralci« se lahko v varnem okolju in pogovoru z njimi prepričajo, kaj drži in kaj ne, izvedo več o posamičnih temah, kulturah, ...

Marčevsko Živo knjižnico je obiskalo okoli 80 dijakov in dijakinj 3. letnikov, ki so uvodoma prisluhnili predavanju o diskriminaciji predstavnika instituta Zagovornika načela enakosti, nakar so sledila branja različnih »knjig«. Živa knjižnica je tokrat v okviru projekta Moja pot v ospredje postavila tudi zgodbe migrantov, kot sta npr. plesalka iz Venezuele ali Muslimanka.

In kaj so povedali po obisku Žive knjižnice? »Med sodelujočimi po branjih razdelimo anketni vprašalnik in tudi tokrat smo prejeli potrditev, da si mladi takšnih vsebin želijo, da jih vedno znova preseneti in navduši odprtost »knjig«, zato iskrena hvala vsem, ki se odzovejo našemu vabilu za sodelovanje v Živi knjižnici. Hvala tudi novomeški gimnaziji za gostoljubje in sedaj že večletno sodelovanje,« pravi Žunič Fabjančič. Spodaj nekaj (anonimnih) odgovorov gimnazijcev in gimnazijk.

Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

Zgodba osebe, ki se je priselila v Slovenijo, predvsem pa njen pozitiven pogled na življenje.

Spoznavanje drugačnih kultur.

Odprtost knjig.

Pozitivno razmišljanje.

Veliko novega o diskriminaciji.

Spoznavanje osebnih izkušenj drugih ljudi.

Kako različno ljudje gledamo na stvari, svet, kulture ...

Zgodba osebe, ki je morala v dveh tednih zapusiti vse za sabo in se preseliti, da je lahko preživela.

Razbitje predsodkov.

Smeh.

Presenetilo me je, kako dobro govori slovensko.

Da so odkrito odgovarjali na naša vprašanja, brez kakršnega koli obsojanja.

Ste se med branjem naučili kaj novega?

O različnih življenjih drugih.

Da, to da so nam, ki živimo tu že od rojstva, nekatere stvari povsem normalne (npr. da nosimo spodnje majice), medtem ko lahko nekemu tujcu/priseljencu predstavljajo velik izziv.

Naučila sem se opazovati iz nove perspektive.

Ja, kako pomagati osebi med epileptičnim napadom.

Ja, kako uživati in živeti kljub težavam.

Veliko novega o muslimanski veri.

Po vsem svetu so ženske manj vredne in to ni odvisno od vere.

Da veliko naših predsodkov ni resničnih.

O težavah ljudi med vojno.

Da niso Romi takšnji zaradi rase, ampak zaradi svojih staršev, vzgoje.

Biti hvaležen.

Da se moraš potruditi, ne glede na okoliščine.

Da smo ljudje dejansko vsi enaki in vse izhaja iz naših glav.

Preden si ustvarimo neko mnenje o neki drugačni skupini ljudi, je dobro, da namesto stereotipov izkusimo tudi kaj iz prve roke, saj je resnica velikokrat drugačna ...

Da, da te skromnost veliko nauči.

Naučila sem se veliko novega o razmerah v Venezueli.

Kako bolje ceniti našo državo.

Na vprašanje, če bi obisk Žive knjižnice priporočili še komu, so prav vsi odgovorili z DA, nekateri pa še dodali: Seveda, saj sem se naučila veliko novih stvari. // Definitvno. // Da, še po ostalih šolah, tudi OŠ. // Da, zagotovo! // Da, ker gre za izkušnjo, ki ti ostane v lepem spominu.

Nič manj niso bili iznajdljivi, ko so predlagali nove »knjige« za bodoče Žive knjižnice. Med drugim si želijo spoznati zapornika, policista, kakšnega politika, odvisnika (od drog ali alkohola), vojnega veterana, budista, mafijca ...

Kar nekaj od naštetih je DRPD že gostil v Živi knjižnici in bo tudi junija, ko jo bodo priredili v okviru svojega festivala Teden kultur. Že sedaj vabijo k obisku, ne le dijake, ampak tudi starše in širšo javnost, saj gre – kot je zapisala ena od gimnazijk – za »izkušnjo, ki ti ostane v lepem spominu«.

Izvedbo Žive knjižnico podpirajo Urad RS za mladino in Mestna občina Novo mesto. Projekt Moja pot spodbuja medkulturni dialog, ozavešča o migracijah in krepi socialno kohezijo. Financiran je iz evropskega Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter sredstev proračuna Republike Slovenije. Naročnik projekta, ki ga vodi Občina Postojna, je Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.

M. M.,
DRPD Novo mesto

‹ nazaj