Novice

Več kot le dokumenti: Kako Novo mesto gradi mostove med različnimi svetovi

torek, 30.12.2025

Ob mednarodnem dnevu migrantov, 18. decembra, je v Novem mestu v organizaciji Zavoda Boter potekal osrednji dogodek v okviru projekta CISOMO II, ki je v ospredje postavil vprašanje: Kako v Sloveniji in širši Evropi graditi družbo, ki bo migrante sprejela ne le kot statistiko, temveč kot aktivne soustvarjalce skupnosti? Dan, poln razprav, delavnic in osebnih pričevanj, je ponudil dragocen vpogled v preplet državnih strategij in terenskega dela z ljudmi.

Od sistemskih temeljev do človeškega obraza države
Dogodek se je pričel na uradni ravni z nagovorom Primoža Jamška iz Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Izpostavil je nujnost usklajevanja dveh ključnih državnih vizij: strategije priseljevanja, ki naslavlja potrebe gospodarstva po delovni sili, in strategije vključevanja, ki skrbi za socialno kohezijo. Jamšek je poudaril, da država ne sme biti le "hladen birokratski aparat", temveč mora v sodelovanju z nevladnimi organizacijami postati bolj človeška. Poseben poudarek je namenil izkušnjam z začasno zaščito za begunce iz Ukrajine, ki so pokazale, da so hitri in prilagojeni odzivi možni tudi na sistemski ravni. 

Socialna aktivacija kot most do samostojnosti
Udeleženci so obiskali program Socialne aktivacije za migrantke, ki ga izvaja Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM). Program je primer dobre prakse, kako opolnomočiti ženske, ki so pogosto najbolj ranljiva in izolirana skupina v procesu migracij. Skozi dolgoročno mentorstvo in vključevanje v lokalno okolje se te ženske ne učijo le jezika, temveč gradijo samozavest in socialno mrežo, ki je ključna za njihovo neodvisnost.

Štirje obrazi integracije: Ko statistika dobi ime
Najbolj ganljiv del dopoldneva je bila okrogla miza, kjer so svoje zgodbe delili štirje posamezniki z različnimi pravnimi statusi:

Romain Adje (Slonokoščena obala): Kot nekdanji politični svetovalec je v Slovenijo vstopil skozi azilni sistem. Njegova pot od voznika viličarja do zaposlitve v Domu starejših občanov Novo mesto je bila močan opomin na "izgubljeni potencial" (brain waste), ko visoko izobraženi kadri zaradi birokratskih ovir ne morejo takoj prispevati svojih znanj.

Daniela Hočevar (Venezuela): Kot repatriantka s slovenskim poreklom je poudarila, da tudi ob urejenem statusu integracija zahteva trud. Svojo pot je našla skozi umetnost, kjer je kot prva državna prvakinja v orientalskem plesu dokazala, da je kultura močan medij za gradnjo mostov.

Milica Tanasković (Srbija): Njena zgodba o združitvi družine in ekonomski migraciji je pokazala, da so izzivi prisotni tudi ob jezikovni in kulturni bližini. Od dela v gostinstvu se je s trudom prebila do vloge koordinatorke projektov na DRPDNM, kjer danes sama pomaga drugim migrantom.

Kateryna Zaikina (Ukrajina): Pri 17 letih je v Slovenijo prišla kot beguna. Z izjemno vztrajnostjo in podporo okolja je v rekordnem času opravila maturo v slovenščini in se vpisala na študij splošne medicine, kar je dokaz, da podporni mehanizmi v Sloveniji ob močni osebni volji delujejo.

Pričevanja udeležencev okrogle mize so služila kot neposreden dokaz, zakaj so v praksi potrebne metode, kot je Živa knjižnica, ki je bila udeležencem predstavljena v nadaljevanju.

Živa knjižnica kot inovativno orodje za razbijanje stereotipov
V okviru predstavitve dobrih praks neformalnega izobraževanja je bila udeležencem podrobno predstavljena metoda Žive knjižnice. Gre za inovativen koncept, kjer si »bralec« namesto knjige izposodi osebo in njeno življenjsko zgodbo. Predstavitev je osvetlila, kako ta metoda v praksi omogoča neposreden dialog med ljudmi, ki se v vsakdanjem življenju morda nikoli ne bi srečali. Strokovnjaki so poudarili, da so prav takšna osebna srečanja najučinkovitejša pri soočanju s predsodki, saj namesto abstraktnih pojmov, ki jih pogosto spremljamo v medijih, v ospredje postavijo resnično človeško izkušnjo, empatijo in medsebojno razumevanje.

Predstavitev te metode je osvetlila, kako lahko koncept »izposoje osebe namesto knjige« služi kot ključno orodje za razbijanje stereotipov. Namesto strahu pred neznanim Živa knjižnica ponuja varen prostor za vprašanja in dialog, s čimer osebne zgodbe migrantov postanejo most do širšega družbenega sprejemanja. Udeleženci so spoznali, da so prav takšna neformalna izobraževalna orodja nujen dopolnilni korak k sistemskim državnim strategijam.

Skupni imenovalec in kulinarični zaključek
Na interaktivni delavnici Skupni imenovalec so udeleženci oblikovali ključne smernice za prihodnost. Izpostavili so, da mora lokalna skupnost postati bolj odprta, občine pa morajo integracijo prepoznati kot svojo priložnost, ne le kot obveznost.

Dan se je zaključil v Domu starejših občanov Novo mesto s kulinarično delavnico Okusi sveta. Ob pripravi ukrajinskih, turških, nepalskih in palestinskih jedi so se meje med "domačini" in "tujci" dokončno izbrisale. Skupna miza je bila najboljši dokaz, da se integracija začne tam, kjer ljudje sodelujejo, ustvarjajo in delijo svojo kulturo.

Novo mesto je s tem dogodkom znova dokazalo, da je srce integracije v povezovanju države, nevladnih organizacij in lokalnega prebivalstva. Le tako lahko vizije o solidarni Evropi postanejo vsakodnevna realnost.

Projekt CISOMO II je sofinanciran s strani Evropske unije, programa CERV. 

‹ nazaj