Novice

Pol stoletja Kresa: Družina, ki pleše že 50 let

petek, 27.3.2026

Jubilej novomeških folkloristov je vsekakor dosežek, na katerega smo lahko vsi upravičeno ponosni. Na uspešno nevladno organizacijo, ki ohranja našo kulturno dediščino, jo promovira doma in po svetu, večje jubileje praznuje s kulturnimi presežki, predvsem pa prostovoljno povezuje več kot sto kresovcev in zagotovo še na stotine njihovih podpornikov

Ko je 21. septembra 1975 nastalo Folklorno društvo Kres, aktualnega predsednika Gregorja Blažiča »ni bilo niti v načrtih«, kot v smehu pove sam. Danes, več kot tri desetletja po tem, ko je kot 14-letni harmonikar prvič stopil med kresovce, društvo vodi že od leta 2013. In to ne majhnega – Kres namreč šteje okoli 130 članov in članic ter tako sodi med večja kulturna društva v naši občini.

Po Blažičevih besedah imajo kresovci še veliko smelih načrtov. S prirejenim jubilejnim koncertom bodo nastopili še po ostalih krajih v državi, med dolgoročnimi načrti pa so tudi čezoceanska gostovanja. (Foto: Boštjan Pucelj)

»Član sem že od leta 1994. V društvo me je pripeljal moj učitelj harmonike Tone Špringer in rekel: ‘Tle boš,’« se spominja Blažič. Začel je v otroški skupini, ki jo je ustanovila in potem kar tri desetletja vodila Majda Nemanič. Leta 1999 se je pridružil vodilni skupini, nato pa postopno prevzemal tudi organizacijske naloge – od člana upravnega odbora do podpredsednika in danes predsednika.

11 SEKCIJ, ENA SKUPNOST

Kres deluje v kar enajstih sekcijah – od otroške, mladinske in vodilne skupine do tamburašev, pevskih zasedb in godcev.

»Vsaka skupina potrebuje svojega vodjo, nekatere tudi več. To ne deluje samo od sebe,« poudarja predsednik. Programsko delo vodi strokovni svet, o delovanju in financah odloča upravni odbor.

Njihov letni program je bogat: revije na lokalni in državni ravni, gostovanja v tujini, številni nastopi doma ter vsakoletni celovečerni koncert. Na vsakih pet let pa Kres pripravi večji, še bolj ambiciozen projekt. Ob tem Blažič poudari, da gre za nevladno organizacijo s statusom društva v javnem interesu na področju kulture. »Nihče ni plačan. Ves denar porabimo za naše delovanje. Še več – člani imamo kar precejšnje stroške, a za to živimo in zato nihče ne gleda na stroške prevoza na vaje ipd.,« pravi. Poleg občinskih razpisov in sredstev Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) društvo del sredstev zbere z nastopi, članarinami in podporo sponzorjev. Tudi ob praznovanju visokega jubileja, 50-letnici, jih je kot generalni pokrovitelj podprla Krka, d. d., Novo mesto.

Vseskozi uspešno skrbijo za pomlajevanje društva. Otroške skupine so polne, rahel osip pri mladinskih pa napolnijo prijatelji kresovcev in tako so skozi leta »poskrbeli« za vsaj petdeset porok med svojimi člani in članicami. (Foto: Jaka Šuln)

»TO DELAMO ZA DUŠO«

Čeprav Kres ohranja nesnovno kulturno dediščino – ples, pesem, glasbo in nošo, Blažič izpostavlja še drugo, enako pomembno dimenzijo: »Glavna dejavnost društva je, da s poustvarjanjem ljudske kulture zagotavljamo kakovostno preživljanje prostega časa. To ni samo delo – smo res prijatelji, ena velika in povezana družina.«

Medgeneracijsko sodelovanje pri njih ni le zapis na papirju. Lani se je na festival v tujino odpravil poln avtobus kresovcev različne starosti – od mladincev do veteranov. Že več kot 20 let vsako poletje med drugim organizirajo tabor ob Kolpi v Bilpi, kjer se v nekaj dneh še bolj povežejo mladi in starejši in »vsi vmes«.

Kresovci že 50 let uspešno ohranjajo in promovirajo našo kulturno dediščino ter s svojimi enajstimi sekcijami skrbijo, da velika folklorna družina ostaja tesno povezana. Poleg vrste nastopov doma in na tujem se lahko med drugim pohvalijo z dokumentarnim filmom Kresno mesto, ob jubileju so izdali nov koledar, brošuro, posneli 50 ljudskih skladb za 50 let Kresa ... (Foto: Jaka Šuln)

FD Kres bi v šali lahko označili za nadvse uspešno »ženitno posredovalnico«. V društvu je trenutno aktivnih okoli deset družin, v petdesetih letih pa se je med člani spletlo več kot 50 zakonov. Tudi sogovornik je v Kresu spoznal ženo, danes sta del društva že njuna oba sinova.

OD NOVEGA MESTA DO DUBAJA

V pol stoletja se je nabralo več tisoč nastopov doma in čez mejo. Blažič med večjimi projekti izpostavi 40-letnico Kresa s celovečerno predstavo Novomeške razglednice in obeležitvijo 650-letnice Novega mesta ter razprodanimi dvoranami, pa seveda tudi nedavno 50-letnico, ko so kar trikrat zapored napolnili veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine in »verjetno bi lahko tudi četrtič in petič«.

Mile Džudovič, eden ustanovnih članov, ki s Kresom pleše in živi že pol stoletja. (Foto: Boštjan Pucelj)

»Ko sem šel prvič rezervirat dvorano za dva dni, so me vprašali, ali vem, kako težko jo je napolniti dvakrat. Pa se je zgodilo – še preden je stekla promocija na jumbo plakatih, sta bila oba termina razprodana,« pove. Jubilejni nastop je pripravljala ožja skupina – poleg Blažiča še Erika Blažič, Sanja Rus, Klara Golič, Branka Moškon in Anuša Gaši, seveda pa je bilo vanj na takšen ali drugačen način vpetih še vsaj sto ljudi. »Priprave so stekle pred dvema letoma. Zadnje tri tedne pa smo imeli vsako sredo tudi peturne sestanke, pa še kakšnega vmes. Je bilo naporno, a smo zadovoljni. Priznal bom, da se je izteklo še nad pričakovanji.«

Kot omenjeno, so kresovci plesali, igrali in peli na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Grčiji, Turčiji, na Poljskem in še v vrsti drugih, ne le evropskih državah. Posebno mesto v zgodovini društva ima tudi svetovna razstava Expo v Dubaju, kjer so v slovenskem paviljonu nastopali večkrat dnevno. »Vsakič je bila druga publika – ves svet na enem mestu,« pravi Blažič.

Med popotniškimi anekdotami izstopa dogodek z istanbulskega letališča ob vračanju iz Egipta, ko so morali sredi noči dokazovati, da so instrumenti res instrumenti – z mini koncertom, ob katerem so plesali še drugi potniki na letališču. »Niso verjeli, da je v moji ročni prtljagi harmonika in da je to glasbilo, jaz pa jim nisem dovolil, da bi ga razstavili. Enako so želeli narediti z ostalimi instrumenti, zato smo raje zaigrali, naredili cel žur, da so nas še prosili, naj nehamo in gremo naprej,« se spominja v smehu.

BREZ BRANKE NE BI ŠLO

Ko beseda nanese na Branko Moškon, ustanoviteljico društva in dolgoletno umetniško vodjo, od letos tudi častno občanko MO Novo mesto, Blažič spregovori z velikim spoštovanjem: »Brez nje Kresa ne bi bilo. Ona ga je naredila. In ne le to, ampak tudi »ohranjala ta plamen«. Večkrat rečem, da je to njen tretji otrok.« Letos je umetniško vodenje sicer formalno predala mlajši generaciji, v društvu pa vsekakor ostaja aktivna.

In kje bo Kres čez deset, dvajset let? »Pomembno društvo v občini in regiji, ampak ne na enak način kot danes. Treba se bo prilagajati, ne smemo zaspati,« je jasen Blažič. Prepričan je, da morajo mladim dati prostor in odgovornost: »Ko vidimo nekoga, ki bi počel še kaj več, kot »le« plesal, mu takoj najdemo delo v društvu.«

Na treh razprodanih jubilejnih nastopih so med drugimi gostili predsednico države Natašo Pirc Musar, direktorico JSKD Mojco Jan Zoran, župana MO Novo mesto Gregorja Macedonija, župane okoliških občin, cerkvene dostojanstvenike in direktorje večjih regijskih ustanov itd. Predvsem pa so bili ponosni, da jih je obiskalo veliko novih obrazov, ki jih običajno ne srečujejo na folklornih prireditvah. (Foto: Boštjan Pucelj)

Njihove vizije segajo tudi čez ocean. Evropo so namreč že skoraj v celoti »preplesali«, nastopali so tudi v Afriki in Aziji. Naslednji cilj je Amerika – morda celo obisk istoimenskega folklornega društva v Clevelandu. A ne glede na to, ali plešejo doma ali na drugem koncu sveta, njihovo bistvo ostaja isto. »To delamo za dušo,« vnovič poudari predsednik.

In prav v tem je skrivnost, da Kres že 50 let ni le folklorna skupina, temveč skupnost – družina, ki s plesom, pesmijo in prijateljstvom bogati našo občino in jo ponosno predstavlja tudi širše.

Mirjana Martinović,
Regijski NVO center

Članek je izšel v glasilu MO Novo mesto; številka 1, marec 2026.

‹ nazaj