- Regijski
NVO center - Nevladne
organizacije - Novice
- Dogodki
- Izobraževanja
- Razpisi
- e-Knjižnica
- Zmorem sama
- E-novice
- Povezave
- Mladi
Novice
Solidarnost je srce, ki bije čez generacije
sreda, 29.4.2026
Pod naslovom »Solidarnost čez generacije: 33 let lokalnih korenin in 30 let evropskih kril« so včeraj v prostorih Društva za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) Novo mesto obeležili tri desetletja evropskih prostovoljskih programov skozi prizmo neumornega delovanja društva. Dogodek, ki je potekal v sklopu Evropskega tedna mladih in je združil več kot 60 udeležencev, je postregel z globokim razmislekom o tem, zakaj je prostovoljstvo postalo ključen steber dolenjske prestolnice.
Živi arhiv in zid solidarnosti
Uvod v dogodek je pripadal mladim, ki so pripravili
»Živi arhiv«. Skozi vizualno potovanje s fotografijami, plakati in digitalnimi
zgodbami so obiskovalci podoživeli pot od prvih lokalnih korakov do današnjih
mednarodnih uspehov. Posebno močan vtis je pustil »Zid solidarnosti«, na
katerega so udeleženci dopisovali svoje misli. Prevladovala je ideja, da je
solidarnost tista nevidna sila, ki nas dela ljudi in povezuje skupnost v
nerazdružljivo celoto.
Intervju z Branko Bukovec: Več kot pol
stoletja v službi drugega
Osrednji del dogodka je zaznamoval ganljiv intervju
s predsednico društva, Branko Bukovec. Branka, ki je društvo soustanovila in ga
vodi že 33 let, se s prostovoljstvom ukvarja že od srednješolskih let – skupaj
torej več kot 55 let. Njena zgodba je edinstvena: kljub odgovorni funkciji v
društvu nikoli ni bila zaposlena; vse svoje delo opravlja prostovoljsko, s
čistim in neomajnim »prostovoljskim srcem«.
V pogovoru se je dotaknila:
- Svojih začetkov: Od prvih dijaških akcij do razmer leta 1993, ki so
narekovale ustanovitev DRPD kot odgovor na takratne družbene potrebe.
- Kroga hvaležnosti: Izpostavila je primere ljudi, ki so nekoč na DRPD prišli
po pomoč, danes pa se vračajo kot prostovoljci ali celo sodelavci, pripravljeni
vračati dobroto skupnosti.
- Vrednot v sodobnem svetu: Branka je prostovoljstvo opisala kot najvišjo
vrlino in nesebičnost. Poudarila je, da je solidarnost v današnjem času, ko
svet postaja vse bolj egoističen, pomembnejša kot kdajkoli prej.
Tri desetletja evropske solidarnosti
Praznovanje smo povezali s pomembnim evropskim
jubilejem, saj EU že več kot 30 let spodbuja mlade k prostovoljstvu v tujini.
Od leta 1988 in programa Mladina za Evropo, preko ustanovitve Evropske
prostovoljne službe (EVS) leta 1996 – ki velja za resnični začetek
solidarnosti v evropskem prostoru - do današnje Evropske solidarnostne enote
(ESE), so ti programi več kot dvema milijonoma mladih omogočili delovanje v
duhu solidarnosti čez meje.
Informacijska točka je ponudila vpogled v
programe Erasmus+ in ESE, s poudarkom na:
- Prenosu izkušenj: Znanja in veščine z mednarodnega parketa se prelivajo v
naše lokalno okolje in obratno – lokalne dobre prakse bogatijo evropski
prostor.
- Mednarodnem vplivu: Povezovanje s tujino širi osebna obzorja in daje društvu
»krila« za prihodnost.
- Aktivnem državljanstvu: Kako mladi skozi prostovoljstvo postanejo aktiven in
odgovoren steber družbe.
Od lokalnih izzivov do svetovnega miru
Razprava se ni ustavila le pri lokalnih razmerah.
Udeleženci so se dotaknili trenutnih razmer v svetu in poudarili, da je v času
globalnih kriz solidarnost ključno »lepilo družbe«. Zgodbe mladih, ki so v Novo
mesto prišli iz tujine, so potrdile, da želja po pomoči in sočutje ostajata
rdeča nit, ki povezuje prostovoljca iz leta 1993 in današnjega mladega
posameznika. Čeprav se danes morda zdi, da je vse podrejeno kapitalu, je
včerajšnji polni prostor dokazal, da prostor za čisto prostovoljstvo še vedno obstaja.
Zaključna misel: Solidarnost je srce
Včerajšnji dan bi najlažje povzeli z mislijo, da je
solidarnost srce organizacije. Če so birokracija, stavbe in projekti telo, je
solidarnost tisti utrip, ki vsemu vdahne življenje. Branka Bukovec je s svojim
zgledom pokazala, da to srce ne pozna utrujenosti, mladi prostovoljci pa so
obljuba, da bo tisti srčni utrip povezal preteklost s prihodnostjo.
Dogodek, ki ga je sofinancirala slovenska nacionalna agencija za mladino Movit, se je zaključil z dragocenim
nasvetom za mlade: prostovoljstvo ni le občasna dejavnost, ampak življenjsko
poslanstvo in izkušnja, ki človeka oblikuje za vse nove bitke. Kljub
birokratskim oviram so prav zgodbe ljudi tiste, ki pretehtajo vse težave. DRPD
ostaja trden steber Novega mesta, razpet med močnimi lokalnimi koreninami in
širokimi evropskimi krili.

Živi arhiv in zid solidarnosti
Uvod v dogodek je pripadal mladim, ki so pripravili
»Živi arhiv«. Skozi vizualno potovanje s fotografijami, plakati in digitalnimi
zgodbami so obiskovalci podoživeli pot od prvih lokalnih korakov do današnjih
mednarodnih uspehov. Posebno močan vtis je pustil »Zid solidarnosti«, na
katerega so udeleženci dopisovali svoje misli. Prevladovala je ideja, da je
solidarnost tista nevidna sila, ki nas dela ljudi in povezuje skupnost v
nerazdružljivo celoto.
Intervju z Branko Bukovec: Več kot pol
stoletja v službi drugega
Osrednji del dogodka je zaznamoval ganljiv intervju
s predsednico društva, Branko Bukovec. Branka, ki je društvo soustanovila in ga
vodi že 33 let, se s prostovoljstvom ukvarja že od srednješolskih let – skupaj
torej več kot 55 let. Njena zgodba je edinstvena: kljub odgovorni funkciji v
društvu nikoli ni bila zaposlena; vse svoje delo opravlja prostovoljsko, s
čistim in neomajnim »prostovoljskim srcem«.
V pogovoru se je dotaknila:
- Svojih začetkov: Od prvih dijaških akcij do razmer leta 1993, ki so narekovale ustanovitev DRPD kot odgovor na takratne družbene potrebe.
- Kroga hvaležnosti: Izpostavila je primere ljudi, ki so nekoč na DRPD prišli po pomoč, danes pa se vračajo kot prostovoljci ali celo sodelavci, pripravljeni vračati dobroto skupnosti.
- Vrednot v sodobnem svetu: Branka je prostovoljstvo opisala kot najvišjo vrlino in nesebičnost. Poudarila je, da je solidarnost v današnjem času, ko svet postaja vse bolj egoističen, pomembnejša kot kdajkoli prej.
Tri desetletja evropske solidarnosti
Praznovanje smo povezali s pomembnim evropskim
jubilejem, saj EU že več kot 30 let spodbuja mlade k prostovoljstvu v tujini.
Od leta 1988 in programa Mladina za Evropo, preko ustanovitve Evropske
prostovoljne službe (EVS) leta 1996 – ki velja za resnični začetek
solidarnosti v evropskem prostoru - do današnje Evropske solidarnostne enote
(ESE), so ti programi več kot dvema milijonoma mladih omogočili delovanje v
duhu solidarnosti čez meje.
Informacijska točka je ponudila vpogled v programe Erasmus+ in ESE, s poudarkom na:
- Prenosu izkušenj: Znanja in veščine z mednarodnega parketa se prelivajo v naše lokalno okolje in obratno – lokalne dobre prakse bogatijo evropski prostor.
- Mednarodnem vplivu: Povezovanje s tujino širi osebna obzorja in daje društvu »krila« za prihodnost.
- Aktivnem državljanstvu: Kako mladi skozi prostovoljstvo postanejo aktiven in odgovoren steber družbe.
Od lokalnih izzivov do svetovnega miru
Razprava se ni ustavila le pri lokalnih razmerah.
Udeleženci so se dotaknili trenutnih razmer v svetu in poudarili, da je v času
globalnih kriz solidarnost ključno »lepilo družbe«. Zgodbe mladih, ki so v Novo
mesto prišli iz tujine, so potrdile, da želja po pomoči in sočutje ostajata
rdeča nit, ki povezuje prostovoljca iz leta 1993 in današnjega mladega
posameznika. Čeprav se danes morda zdi, da je vse podrejeno kapitalu, je
včerajšnji polni prostor dokazal, da prostor za čisto prostovoljstvo še vedno obstaja.
Zaključna misel: Solidarnost je srce
Včerajšnji dan bi najlažje povzeli z mislijo, da je
solidarnost srce organizacije. Če so birokracija, stavbe in projekti telo, je
solidarnost tisti utrip, ki vsemu vdahne življenje. Branka Bukovec je s svojim
zgledom pokazala, da to srce ne pozna utrujenosti, mladi prostovoljci pa so
obljuba, da bo tisti srčni utrip povezal preteklost s prihodnostjo.








