Novice

»Ne sodi knjige po platnicah«: Živa knjižnica mladim odprla nov pogled na življenje

ponedeljek, 22.6.2026

V ponedeljek, 15. 6. 2026, je v Hiši kulinarike na Glavnem trgu v Novem mestu potekala Živa knjižnica, ki je bila letos izvedena kot uvodni dogodek Tedna kultur v organizaciji Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. V prostorih, kjer se sicer srečujeta kulinarika in druženje, so tokrat v ospredje stopile osebne zgodbe, pogum in iskren dialog. Dogodek je povezal 17 živih knjig in več kot 160 bralk in bralcev, večinoma dijakov in dijakinj Splošne gimnazije Novo mesto ter Biotehniške gimnazije.

Živa knjižnica je potekala kot niz pogovorov na štiri oči, kjer so namesto tiskanih knjig »brali« ljudi z zelo različnimi življenjskimi izkušnjami. Med živimi knjigami so bile Mlada Rominja, Priseljenka, Smetar, Oseba z epilepsijo in hudo poškodbo glave, Lokostrelec, ki ne vidi, Vegetarijanka oziroma veganka, Prostovoljka – spremljevalka umirajočih in žalujočih oseb, Budistična popotnica, Ker vem za smrt, sem zaljubljen v življenje, Plesalka iz Venezuele, Gej, Muslimanka, Pozabljena polovica Novega mesta, DI5L3K5IJA – mit ali resničnost?, Migrant, Življenje na novo: zgodba ukrajinskega begunca, Iskanje svojega glasu – oseba s posebnimi potrebami ter Ko starša ne hodita, a te vodita. Vsaka od teh knjig je s svojo zgodbo rušila predsodke in odpirala teme, o katerih se pogosto govori le površno ali sploh ne.

Udeležencem se je najbolj vtisnilo v spomin to, da so lahko zgodbe slišali neposredno od ljudi, ki so jih doživeli. Posebej močni so bili zapisi o izkušnjah z rasizmom v Sloveniji, kjer je ena izmed knjig opisala strah, da bi jo kdo lažno obtožil in bi zaradi tega izgubila službo. Mladi so poudarjali, kako jih je ganila pozitivnost nekaterih knjig kljub zelo težkim preteklim izkušnjam, dobra volja in odprtost sogovornikov ter dejstvo, da so se jih zgodbe osebno dotaknile prav zaradi živega stika. V spominu so ostali tudi pogovori o disleksiji, o tem, kako dobro so nekatere knjige govorile slovensko, ter o tem, da ljudje pogosto obžalujejo, da premalokrat rečejo hvala in rada te imam.

Pogovori so mladim prinesli tudi veliko novega znanja in drugačnih pogledov. Izvedeli so, kakšno je vsakdanje življenje oseb z epilepsijo, disleksijo, slepoto in drugimi posebnimi potrebami ter da ovir pogosto ni toliko, kot si jih predstavljamo. Spoznali so, da muslimanke ne rabijo biti vedno pokrite, kako se osebe LGBTQ+ pogosto soočajo s pritiskom in bremenom zaradi svoje usmerjenosti ter kako veliko jim pomeni, da so lahko to, kar so. Veliko jih je presenetilo, kako izgleda delo smetarja skozi njegove oči, kako potekajo migracije in kako različno vsak posameznik doživlja svojo zgodbo. Močan vtis so pustile tudi teme smrti, kjer so se naučili, da je smrt naraven del življenja in lahko priložnost za poglobljeno vez z umirajočim, ter razmisleki o tem, da je življenje prekratko, da ne bi živeli po svojih načelih. Nekateri so prvič slišali, da so bile tudi v lokalni zgodovini ženske zelo pomembne, a pogosto spregledane, in da je treba te zgodbe znova odkrivati.

Vodja žive knjižnice Maja Žunič Fabjančič je ob dogodku poudarila, da je največja vrednost žive knjižnice prav varen prostor za pogovor in učenje brez sodb, kjer mladi skozi osebne zgodbe razvijajo empatijo, razumevanje in kritičen pogled na svet.

Udeleženci so izrazili tudi željo, da bi v prihodnje brali še druge žive knjige. Med predlogi so se pojavile teme, kot so alkoholizem, izkušnja prebolele hude bolezni ali raka, zgodbe reševalcev, trans oseb, influencerjev, oseb, ki so naredile splav, ter oseb z duševnimi motnjami. Velik odziv in zanimanje mladih kažeta, da je živa knjižnica prostor, ki ga potrebujejo in kjer se učijo skozi resnične zgodbe, neposreden stik in iskren pogovor.

Ob podpori Urada za mladino in Ministrstva za kulturo.

Več fotografij tudi na spletni strani  in Facebook strani festivala Teden kultur.

M. Ž. F.

 

‹ nazaj