Novice

SustiBridge: Tridnevni spletni dogodek pribavil več kot 180 ljudi

torek, 15.9.2026

Ko stopimo na pot zelene preobrazbe, prepogosto pozabimo, da podnebni cilji in evropske strategije nimajo pravega pomena, če v središču tega dogajanja ne stojimo mi – ljudje, z vso svojo radovednostjo, izkušnjami in medsebojno povezanostjo. Prav to pristno človeško toplino, iskren utrip in globoko sodelovanje je v svoj obsežen tridnevni spletni mozaik ujel mednarodni projekt SustiBridge (Sustaining Civic Bridges Across Generations for Inclusive EU Green Policies).

V projektu, ki ga s srčnostjo in predanostjo koordinira Društvo za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) Novo mesto, si je v treh dneh podalo roko več kot 180 unikatnim udeležencem iz osmih evropskih držav – Slovenije, Grčije, Italije, Madžarske, Bolgarije, Hrvaške, Litve in Belgije –, pri čemer se je dnevno zbralo povprečno okoli 70 posameznikov, nekateri pa so navdušeno spremljali dogajanje vse tri dni. Ko se ozremo nazaj na vse tri nepozabne dogodke, se pred nami razpre bogata tapiserija človeških zgodb, toplih nasmehov, strokovnega znanja in pristne medsebojne povezanosti, ki daleč presega hladne okvirje birokratskih zelenih strategij.

Skozi celoten tridnevni program je dogodek z izjemno energijo in strokovnostjo povezovala Milica Tanasković, ki je kljub občasnim tehničnim izzivom svoje delo opravila več kot odlično ter poskrbela za nemoten potek in prijetno vzdušje.

Uvodni dan tridnevnega maratona, naslovljen Dobre prakse, aktivizem in zelene politike, je z besedami prisrčne dobrodošlice odprla vodja projekta Ester Snedec. Z mešanico strokovnosti in globoke človeške topline je vsak dan znova vzpostavila varno in domače vzdušje, v katerem so se udeleženci počutili slišane in cenjene. V svojih uvodnih mislih je izpostavila temeljno vodilo projekta: zeleni prehod se mora oblikovati skupaj z državljani, z roko v roki z lokalnimi skupnostmi, ne pa da jim je preprosto naložena s strani politikej kot tog odlok evropskih birokratov. Poudarila je pomen premoščanja vrzeli med visoko zastavljenimi cilji Evropskega zelenega dogovora in resničnim življenjem vsakega posameznika, saj se prepogosto dogaja, da se večina državljanov počuti nepoučene o politikah, ki krojijo njihovo prihodnost.

Nato so se zvrstili izjemni govorci uvodnega dne. Barbara Turk iz Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma je v svojem prispevku z naslovom Okusi z naših polj z navdušenjem spregovorila o kratkih verigah oskrbe s hrano, lokalni samooskrbi in poti pridelkov z domačih njiv neposredno na naše krožnike. Njene besede so priklicale vonj po sveže pridelani zelenjavi in spomnile zbrane, da se trajnost začne pri spoštovanju lokalnega kmeta in zavestnem izogibanju globalnim prehranskim verigam, ki močno obremenjujejo okolje. Svoje videnje je z zbranimi delila tudi dr. Lejla Imamović Lerić, ki se je z izjemno empatijo in strokovno globino posvetila vprašanju, kako lahko ljudje v ranljivih situacijah, ki so prepogosto spregledani, aktivno sodelujejo pri oblikovanju zelenih politik. Opozorila je, da resnično vključujoča družba nikogar ne pušča ob strani in da morajo zelene politike naslavljati tudi socialno varnost najšibkejših. Prvi dan se je zaključil z navdihujočo predstavitvijo Sonam Latsho, ki je predstavila iniciativo Plastic Pirates, in je zbranim predstavila terenske akcije in znanstveno podprte raziskave vodnih ekosistemov. Slikovito je opisala, kako lahko mladi skozi neposredno raziskovanje reka in narave postanejo aktivni varuhi okolja, s čimer je uvodni dan zadišal po svežem zraku, raziskovalni vnemi in neposrednem stiku z naravnimi lepotami.

Drugi dan je prinesel pravi čustveni in udeleženski vrhunec, posvečen osrednji temi medgeneracijske modrosti in inovacij. V zraku je bilo čutiti posebno vznemirjenje, ko so organizatorji odprli ključno vprašanje: ali moramo res vedno izumljati trajnost na novo, ali pa se lahko preprosto zazremo v modrost in pretekle navade tistih, ki so pred nami desetletja živeli v sozvočju z naravo? Kot osrednji in nepozaben govornik drugega dne je nastopil Roman Kapš, upokojeni elektroinženir, ki je z zbranimi delil svoj pristen pogled na trajnostno življenje z mikro ravni. Poudaril je, da pripada generaciji, ki je izjemno skrbno ravnala z vsakim virom, saj stvari niso bile narejene za hitro zavržbo. Z občinstvom je delil osebne fotografije – od motorja, ki ga je lastnoročno predelal, do svojih ustvarjalnih dosežkov s 3D-tiskalnikom – ter s preprostim, prizemljenim humorjem dokazal, da sta iznajdljivost, popravljanje pokvarjenih aparatov namesto kupovanja novih in medsebojna soseska pomoč tiste vrednote, ki jih moramo nujno prenesti na mlajše generacije.

Program drugega dne se je nadaljeval s prispevkom Jošta Derlinka, soustanovitelja in vodje Knjižnice reči, ki je predstavil model delitvene ekonomije kot izjemno praktično rešitev za sodobnega človeka. Pojasnil je, kako si lahko ljudje v lokalni skupnosti izposojajo orodje, športne rekvizite in gospodinjske pripomočke ter s tem drastično zmanjšujejo nepotrebne nakupe, kupovanje plastike in količino odpadkov. V nadaljevanju je gimnazijka Karmen Zaletelj v imenu svojega profesorja Žige Longarja predstavila vključevanje trajnostne mobilnosti v izobraževalni sistem skozi praktične šolske projekte. Prikazala je, kako šolarji preko pametnih aplikacij in organiziranih pohodov spoznavajo prednosti trajnostnega potovanja v šolo ter kako mladi sami ustvarjajo zamisli za bolj čisto in zdravo urbano okolje. Izmenjava mnenj med udeleženci iz vseh osmih držav je pokazala, da starejši prinašajo mirnost, izkušnje in modrost preživetja, mlajši pa prodorno digitalno energijo, kar skupaj tvori nerazdružljiv most prihodnosti.

Zadnji, tretji dan srečanja je nosil naslov Inovativne in vključujoče zelene rešitve ter je bil prežet s hvaležnostjo za vse deljene trenutke, globokim premislekom in trdno zavezo k nadaljnjemu delu. Vodja projekta Ester Snedec je ob odprtju zadnjega dne znova zbrala misli in povzela bistvo celotnega tedna z ganljivo izjavo, da so zelene rešitve resnično trajnostne le takrat, ko so povsem dostopne, uporabne in vključujoče za ljudi vseh generacij, različnih sposobnosti, socialnih ozadij in življenjskih okoliščin. Njena beseda je utrdila prepričanje, da digitalni napredek in zeleni prehod ne smeta nikogar izključiti ali pustiti v ozadju.

V nadaljevanju programa je Peter Geršič z Mestne občine Novo mesto, vodja urada za digitalni in trajnostni razvoj, v svojem poglobljenem predavanju z naslovom Trajnost za vse: Kako oblikovati zelene storitve, ki so dostopne vsem izpostavil ključne izzive sodobnih mest. Poudaril je, da zelena in digitalna prehodba ne smeta ustvarjati novih oblik digitalne ali socialne izključenosti za starejše ter ranljive skupine, ter predstavil štiri temeljna načela za načrtovanje javnih storitev, ki služijo vsakemu občanu. Kot zadnja govornica je nastopila Simona Pavlin z Izobraževalnega centra Novo mesto, ki je predstavila izjemna praktična orodja, interaktivne platforme in digitalne inovacije za podporo odraslim pri usvajanju zelenih ter podjetniških veščin.

Celoten tridnevni dogodek se je zaključil v objemu topline, skupnega fotografiranja in tihe, a neomajne zaveze vseh prisotnih, da bodo vezi, prijateljstva in ideje, stkane med Slovenci, Grki, Italijani, Madžari, Bolgari, Hrvati, Litovci in Belgijci, še naprej živele ter rojevale sadove v prihodnjih aktivnostih projekta SustiBridge.

Dokumenti

• Dr Lejla Imamović Lerić about green transition [.pptx, 159 kB]

‹ nazaj