Regijski NVO center

.

Spremljajte nas na FACEBOOKU
Regijski NVO center (klik)

e-Knjižnica

Zastopnikom in predstavnikom NVO se za lobiranje ni potrebno več registrirati

sreda, 10.8.2011

Na podlagi sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko zaposleni v nevladnih organizacijah (NVO) in zastopniki NVO lobirajo brez predhodne registracije, ostali člani in sodelavci pa le, v kolikor so izvoljeni za predstavnike NVO. Izvolitev za predstavnika NVO ni potrebna v primeru, če gre za lobiranje s področja varstva človekovih pravic.

V Uradnem listu RS št. 43/2011 z dne 3.6. 2011 je bila objavljena novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B), ki je med drugim prinesla novosti na področju obvezne registracije lobistov. Do sedaj je namreč veljalo, da sme dejanja lobiranja opravljati zgolj tista oseba, ki se je predhodno vpisala v poseben register lobistov pri Komisiji za preprečevanje korupcije. Če je tako npr. član okoljevarstvenega društva pri ministrstvu za okolje lobiral proti posegom v okolje, se je moral pred tem registrirati kot lobist.

Od sedaj naprej pa velja, da obveznost vpisa v register lobistov ni obvezna, v kolikor je lobist, ki lobira za interesno organizacijo (npr. NVO):

1. njen zakoniti zastopnik (npr. predsednik društva, direktor zavoda, član uprave ustanove…) ali

2. je v njej zaposlen (za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas..) ali

3. je njen izvoljeni predstavnik (to je oseba, ki je bila izvoljena, da NVO predstavlja pred drugimi organizacijami, državnimi organi, na javnih dogodkih in podobno). Vzorec sklepa, s katerim lahko NVO izvolijo svoje zastopnike za lobiranje najdete tukaj.

Sklep mora sprejeti pristojni organ NVO glede na njeno notranjo ureditev (to je lahko npr. občni zbor društva, njegov upravni odbor, direktor zavoda…)

V kolikor bi si tako direktor kulturnega zavoda ali predsednik kulturnega društva prizadevala, da bi občina več sredstev namenila za kulturne dejavnosti, se jima za takšno lobiranje po novem ni potrebno več registrirati. Takšen lobist bo svoj položaj zastopnika lahko dokazoval z izpiskom iz poslovnega registra pri AJPES.

Enako velja, če bi takšna dejanja nejavnega vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti izvajala oseba, ki je v nevladni organizaciji zaposlena, četudi hkrati ni njen zastopnik (npr. strokovni sodelavec v NVO s področja socialnega varstva se prizadeva za izboljšanje sistemsko ureditve določene ciljne skupine ljudi, s katerimi se ta NVO ukvarja). Takšen lobist bo svoj položaj zaposlenega lahko dokazoval s pogodbo o zaposlitvi ali potrdilu o vključitvi v obvezna zavarovanja.

Tretja možnost, ko registracija ni potrebna, pa pride v poštev, če lobiranje v interesu nevladne organizacije izvaja njen izvoljeni predstavnik. Predstavnik nevladne organizacije je oseba, ki predstavlja stališča, interese, mnenja nevladne organizacije, ne more pa v njenem imenu sklepati pravnih poslov (slednje je namreč pristojnost zastopnika). Kdo lahko v posamezni organizaciji izvoli takšnega predstavnika je odvisno od samih aktov organizacije in tam urejenih pristojnosti organov. Takšen lobist bo svoj položaj predstavnika lahko izkazal s posebnim sklepom organa NVO, vzorec katerega na voljo tukaj.

Če torej nevladne organizacije svoje člane, prostovoljce ali druge sodelavce imenujejo za svoje predstavnike za lobiranje, se tem osebam po novem ne bo potrebno več predhodno registrirati kot lobisti.

Posebnosti za nevladne organizacije s področja človekovih pravic:

Za nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic, demokracije in krepitve pravne države po novem velja, da se njihovo delovanje, namenjeno vplivanju na sprejem odločitev na teh področjih ne sodi več med lobiranje. Drugače povedano, za lobiranje se ne šteje več dejavnost članov, prostovoljcev, delavcev, zastopnikov, predstavnikov ali drugih oseb, ki v okviru NVO delujejo z namenom vplivanja na odločanje državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, kadar ti obravnavajo ali sprejemajo predpise ali druge splošne akte, na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.. Za takšna dejanja tako določbe zakona ne veljajo in tudi registracija takšnih lobistov ni potrebna.

V kolikor gre tako za lobiranje na omenjenih področjih, ni pomembno v kakšnem odnosu je lobist z nevladno organizacijo – lahko je tudi prostovoljec, zgolj član društva ali pa njegov zaposlen ali zakoniti zastopnik. V kolikor lobira na področju varstva človekovih pravic, demokracije ali pravne države, predhodna registracija v vsakem primeru ni potrebna.

Za lobiranje na ostalih področjih pa velja, da je predhodna registracije še vedno potrebna, razen že gre za kakšnega od zgoraj naštetih primerov – to je, da je lobist v nevladnih organizaciji zaposlen, je njen zakoniti zastopnik ali njen izvoljeni predstavnik.

Sklep o izvolitvi predstavnika - vzorec

VIR: CNVOS

‹ nazaj