Regijski NVO center
Koledar dogodkov

2023 › 2024 › 2025
marec › april › maj

PTSČPSN
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 1 2 3 4 5

EZa NVO

ACF

eurodesk

movit

EMP.SI

Working Roma

esimbioza

e-Knjižnica

Opravljanje gostinske dejavnosti v NVO

sreda, 22.2.2012

Pravni nasvet o potrebnih zakonskih ureditvah pri opravljanju gostinske dejavnosti v nevladnih organizacijah - primer gostinske dejavnosti v zasebnem zavodu.

 

Zavod lahko opravlja gostinsko dejavnost (oziroma katerokoli drugo gospodarsko dejavnost), če je ta namenjena opravljanju (neke druge) dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (drugi odst. 18. člena Zakona o zavodih – ZZ). Osnovi pogoj, da zavod lahko izvaja gostinsko dejavnost je tako ta, da gre za nekakšno »dopolnilno« dejavnost neki drugi dejavnosti zavoda, katere namen ni pridobivanje dobička (npr. gostinstvo prispeva k druženju ali socialni komponenti neke druge dejavnosti in ni samo sebi namen, prispeva k večji uspešnosti kulturne dejavnosti zavoda in podobno).

Nadalje pa mora zavod pri opravljanju gostinske dejavnosti spoštovati tudi vse predpise, ki urejajo gostinsko dejavnost. Ti predpisi namreč veljajo za vse osebe, ki tovrstno dejavnost izvajajo, ne glede na njihovo statusno obliko. Drugače povedano, predpisi, ki urejajo gostinsko dejavnost, veljajo enako za gospodarske družbe (d.o.o.), za s.p., kot za zavode ali društva.

Ključen predpis na tem področju je Zakon o gostinstvu - ZGos. Ta predpis določa osnove glede minimalnih tehničnih pogojev, minimalnih storitev, pogoje glede na vrsto obrata in pogoje glede varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi ZGos je bilo sprejetih tudi več podzakonskih aktov, ki te pogoje podrobneje urejajo glede na vrsto gostinske dejavnosti in ki jih najdete tule (poglavje »podrejeni predpisi«). Posebej bi opozorili na Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, ki v poglavju B) ureja tudi prostore za pripravo in strežbo pijač.

V zvezi z varnostjo živil ter varnosti in zdravja pri delu ZGos posebnih določb ne vsebuje, temveč se v tem primeru uporabljajo drugi predpisi – to so predpisi s področja varnosti živil in varnosti in zdravja pri delu (tretji odst. 10. člena ZGos). Področni predpis za varnost živil je Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili - ZZUZIS, ki določa, da morajo pravne osebe, ki opravljajo promet z živili (kamor sodi tudi prodaja pijače) v svojem notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa. Takšen notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Podobno določa tudi Uredba o higieni živil, sprejeta na nivoju EU in sicer, da je potrebno pri sami dejavnosti upoštevali načela HACCP. Na splošno lahko glede predpisov s področja zdravja živil zaključimo, da predpisujejo predvsem ustrezne notranje mehanizme, ki zagotavljajo primerno higieno živil in hkrati prepovedujejo dajanje živil v promet, ki bi vsebovali prepovedane sestavine. Način, kako bo posamezna oseba to izpolnila, pa je pretežno lahko prepuščen ponudniku storitev samemu.

Glede na navedeno, lahko zaključimo, da posebna HACCP študija ni zakonsko obvezna (in je NVO ne potrebujete), še vedno pa boste morali izpolnjevati zgoraj omenjene obveznosti in zagotavljati ustrezno higieno hrane, upoštevajoč načela HACCP. V kolikor je to v vašem primeru možno brez ustrezne predhodne študije, ki bi pokazala kritične točke (ker npr. ne gre za zahteven obrat), potem takšna študija ni potrebna.

Naslednji dokument je Poročilo o varnosti in ocena tveganja. To je dokument s področja varnosti in zdravja pri delu in ni povezan s samo prodajo pijač, temveč je obvezen za vse tiste organizacije, pri katerih poteka nek delovni proces (ki ni nujno gostinska dejavnost). V zvezi s tem Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 določa, da vsak delodajalec pisno oceni tveganja, kateremu so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu (prvi odst. 17. člena ZVZD-1). Pri tem kot delodajalca ne razumemo samo osebo, ki zaposluje delavce, ampak vsako osebo, za katero neke druge osebe opravljajo delo (lahko tudi prostovoljno). Po izvedenem postopku ocenjevanja tveganja (odkrivanje nevarnosti, ocena ali je tveganje sprejemljivo, uvedba ukrepov za zmanjšanje tveganja…) pa je potrebno sprejeti tudi pisno izjavo o varnosti. Glede na navedeno, je tako poročilo o varnosti (o tveganjih) potrebno izdelati, na njegovi podlagi pa tudi sprejeti izjavo o varnosti.

Dokumenti

‹ nazaj