Novice

»Če bi povedala, da sem Rominja, bi izgubila službo«

torek, 28.2.2017

»Če bi povedala, da sem Rominja, bi izgubila službo«

Zaposlovanje Romov po vsej Evropi spremljajo enake težave

 

Tina Cigler, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto

 

Stavek iz naslova je izrekla gospa iz Andaluzije, španske pokrajine, v kateri živi skoraj polovica od okoli 700.000 španskih Romov. Dela na bančnem okencu, in njen strah, da ji ljudje ob takšnem razkritju ne bi več zaupali svojih prihrankov, je upravičen. A ko v Španiji govorijo o diskriminaciji Romov pri zaposlovanju, to pomeni precej drugačno sliko kot v Sloveniji. Po besedah direktorja fundacije Romski sekretariat Andaluzije je nezaposlenost med Romi »le« devet odstotkov višja od nacionalnega povprečja, večinoma delajo v družinski podjetjih, kot ulični prodajalci, sezonski delavci v kmetijstvu, ženske pa kot čistilke. Pogodbo o rednem delovnem razmerju imajo le redki, čeprav začnejo službo iskati takoj, ko zaključijo obvezno šolanje, stari 16 let. Čeprav Španija med evropskimi Romi slovi kot obljubljena dežela, saj tam ta etnična skupina živi veliko bolje kot v državah vzhodne Evrope, je tudi tam nemogoče govoriti o enakih priložnostih za delo.

 

Ker so razmere podobne po vsej Evropi, se je v projektu Working Roma, ki ga sofinancira EU, združilo devet partnerjev iz devetih držav, da bi skupaj nastopili proti diskriminaciji pri zaposlovanju, saj to predstavlja preveliko sistemsko oviro pri celostnem vključevanju Romov v družbo. Partnerji v okviru projekta med drugim pripravljajo študijske obiske in februarskega obiska v španski Sevilli se je udeležila tudi ekipa Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki je slovenski partner projekta.

 

»Uničili so naše sanje, ker nam neprestano govorijo, kakšni da smo, in da ne zmoremo!« je na konferenci, ki jo je v okviru študijskega obiska kot vodilni partner pripravila občina Andujar, poudarila predsednica združenja andaluzijskih romskih žensk Beatriz Carillo de los Reyes. »Če ne bomo zagrizli v srž antiromskega razpoloženja, lahko namenimo še toliko denarja za integracijo, pa ne bo nič bolje. Sistem nas obravnava kot manjšino in to bomo ostali, če se sistem ne spremeni!« je bila ostra. Poudarila je, da pet minut stereotipov v medijih izniči milijone vredne napore EU, da bi predstavila objektivno zgodovino diskriminacije Romov, ki jih je pripeljala v tako nezavidljiv položaj. »Smešno, ne boste nas našli v zgodovinskih učbenikih o genocidu, smo pa pri vsakih poročilih.« Na konferenci so govorili štirje uspešni in ugledni predstavniki romske manjšine, med njimi tudi izjemni Juan de Dios Ramírez Heredia, diplomant prava in novinarstva, ki je leta 1978 sodeloval pri pisanju španske ustave, danes pa je predsednik španske romske zveze, član Evropskega parlamenta in prejemnik častnega doktorata Univerze v Cadizu.

 

Študijski obisk v Španiji je bil že tretji – prva dva sta bila v portugalski Lizboni in bolgarski Sofiji – maja letos pa bomo partnerje sprejeli v Novem mestu, kjer si bodo ogledali dnevne centre za otroke, ki jih v romskih naseljih Šmihel in Brezje vodi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, se srečali z zaposlenimi Romi in si ogledali tudi razmere v okoliških krajih. Obisk bo še posebej pomemben, ker bodo partnerji na podlagi lokalnih analiz sprejeli skupna priporočila, kako izboljšati evropske politike in ukrepe vključevanja Romov na trg delovne sile.

 

»Romi smo brez orožja stali pred nacisti in … še vedno smo tu. In tu bomo ostali,« sta  neizbežnost sobivanja povzela Beatriz Carillo de los Reyes in Juan de Dios Ramírez Heredia.

‹ nazaj