Pogovarjali smo se z Androm Goblonom, ki v okviru svojega podjetja Poslovno svetovanje in usposabljanje na neformalen način poučuje vse znanja željne ljudi, ki si predvsem želijo usvojiti področje podjetništva.

Gospod Goblon, ali se lahko, prosim, na kratko predstavite in poveste nekaj o svojem delu.
Velik del mojega življenja je povezan z učenjem, tako formalnim kot neformalnim. Sam sem bil in sem še v različnih vlogah. Se hkrati učim in podajam znanje. Poleg formalne izobrazbe sem skozi različne izkušnje (na primer samozaposlitev), področja dela, ki sem ga ali ga še opravljam, branjem knjig, udeležbo na številnih seminarjih in delavnicah, skozi pogovore z ljudmi in na druge načine pridobil določena znanje in kompetence, ki jih lahko delim s tistimi, ki so odločeni spremeniti svoje življenje na bolje.
Za samozaposlene oz. male podjetnike in tiste, ki to nameravajo postati, izvajam različna neformalna usposabljanja s področja razumevanja podjetništva, vrednotenja svojega dela ter izdelkov ali storitev z vidika vrednosti za potencialne kupce, pomena navezovanja in vzdrževanja stikov, razumevanja poslovnega modela, ki ga imajo pri opravljanju dejavnosti, in podobno.
O pomenu vseživljenjskega neformalnega učenja imam veliko napisanega tudi na svojem profilu Linkedin.
https://www.linkedin.com/in/androgoblon/

Ali obstaja zakon, ki določa neformalno izobraževanje (NFE) v vaši državi? Če je odgovor da, opišite, kaj pravi zakon.
Svet Evropske unije je decembra 2012 sprejel Priporočila (Council recommendation) o vrednotenju in priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja. Svet Evropske unije želi ustvariti več zaposlitvenih možnosti, zlasti za mlade brezposelne in osebe z malo formalnih kvalifikacij, denimo starejše in nizkokvalificirane delavce. Poleg tega je namen predloga izboljšati dostop do visokošolskega izobraževanja, zlasti za starejše študente.
S tem priporočilom se poziva države članice, da do leta 2018 omogočijo svojim državljanom potrjevanje in ovrednotenje znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih izven formalnega izobraževalnega sistema, tako da vzpostavijo ureditev/sistem za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki bo povezan z NQF.
Državljani naj imajo možnost pridobiti polno ali delno kvalifikacijo na podlagi potrjenih spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj sistema formalnega izobraževanja. Trenutno imajo samo Finska, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Portugalska izdelane celovite sisteme za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja.
V Sloveniji sta se uveljavili predvsem dve zakonsko urejeni poti oziroma dva temeljna namena priznavanja neformalno pridobljenega znanja, in sicer za  

·         nadaljnje vključevanje v formalno izobraževanje (nadaljevanje prekinjenega izobraževanja ali nadaljevanje na višji stopnji, sprememba smeri izobraževanja idr.) in za

·         priznavanje poklicne usposobljenosti (sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij) na trgu dela.

http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/CPI_vrednotenje-ucenja_3korektura.pdf

Ali lahko opišete obstoječe strategije in akcijske načrte, ki opredeljujejo neformalno učenje v naši državi?
Z razvojem možnosti neformalnega izobraževanja in učenja se ukvarja Andragoški center Slovenije, ki želi omogočiti raznovrstne možnosti za izobraževanje in učenje, in to ne le za zadovoljevanje potreb trga dela, temveč tudi: 

·         za posameznikov osebni razvoj,

·         za razvoj lokalnega okolja,

·         za spoznavanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine,

·         za zagotavljanje dostopa do izobraževanja in učenja ranljivim ciljnim skupinam.

Neformalno izobraževanje in učenje nista namenjena pridobivanju stopnje izobrazbe. Cilji neformalnega izobraževanja in učenja ostajajo isti kot nekoč:

·         spoznati vrednost znanja in njegovega pridobivanja,

·         potrebo po znanju približati tistim, ki je sami ne prepoznajo,

·         omogočiti izobraževanje in učenje tistim, ki zanj preprosto nimajo (dovolj) možnosti.

Razvili so različne projekte neformalnega izobraževanja in učenja:

·         študijske krožke in bralne študijske krožke,

·         središča za samostojno učenje,

·         borze znanja,

·         programa za mlajše odrasle (PUM in PUM-O),

·         programe na področju pismenosti,

·         program usposabljanja za trajnostni razvoj in

·         program za začetno integracijo priseljencev.

Večina teh projektov se je v Sloveniji uveljavila, interes zanje narašča. Nekateri so bili nagrajeni in prepoznani kot primeri dobre prakse tudi na mednarodni ravni.
S področjem neformalnega učenja se ukvarja tudi Center RS za poklicno izobraževanje, predvsem z vidika priznavanja poklicnih kvalifikacij.
Gledano z zornega kota sistemskih možnosti za izvajanje priznavanja imamo dve vrsti javno veljavnih standardov, ki so podlaga za izvedbo priznavanja:

•                    poklicne standarde, ki sledijo logiki zaposlovanja (kaj in kako mora nekdo znati narediti) in

•                    izobraževalni (študijski) standardi, ki temeljijo na logiki izobraževalnega sistema (kaj se mora posameznik naučiti, kako se bo naučil in kako bosta vsebina in kakovost učenja ovrednoteni).

Pri priznavanju poklicnih in strokovnih znanj ima poklicni standard povezovalno vlogo med formalnim in neformalnim sistemom.

Zakonske podlage:

•                    Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Ul. RS št. 81/2000, 83/2003, 1/2007, 85/2009): Zakon sistemsko ureja postopek in določa telesa oziroma organe in organizacije, pristojne za sprejemanje katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti, ter pogoje in postopek pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

•                    Pravilnik o nomenklaturi poklicev (Ul. RS št. 37/2010) določa postopek za pripravo PS in katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti.

•                    Pravilnik o načinu in postopku preverjanja in potrjevanja NPK (Ul. RS št.67/2015) ureja način in postopek preverjanja in potrjevanja NPK.

•                    Pravilnik o vodenju registra izvajalcev postopkov za preverjanje in potrjevanje NPK (Ul. RS št. 41/2015) določa postopek vpisa in izbrisa iz registra izvajalcev postopkov preverjanja in potrjevanja NPK ter način vodenja registra.

•                    Pravilnik o sestavi komisij za preverjanje in potrjevanje NPK ter o načinu in postopku za pridobitev in izgubo licence (Ul. RS št. 37/2010) ureja sestavo komisij za preverjanje in potrjevanje NPK, izbor članov komisij ter način in postopek za pridobitev in izgubo licence.

•                    Pravilnik o stalnem strokovnem usposabljanju članov komisij za preverjanja in potrjevanje NPK (Ul. RS št. 14/2011) določa načine stalnega strokovnega usposabljanja članov komisij za preverjanje in potrjevanje NPK.

•                    Pravilnik o obrazcu javne listine o NPK – certifikatu in nadomestnem certifikatu (Ul. RS št. 22/2016) določa obliko in vsebino certifikata o NPK.

•                    Odredba o določitvi programa usposabljanja kandidatov za člane komisij za preverjanje in potrjevanje NPK (Ul. RS št. 94/2010)

Ali ste sodelovali pri razvoju strategije/akcijskega načrta/zakona, ki obsega vprašanja glede NFE?
Ne. 

Ali delate na promociji NFE in kako?
Poudarjam pomen vseživljenjskega učenja in izvajam različne delavnice, na primer za pridobitev podjetniških veščin in znanj. 

Kako mladi v vaši instituciji prepoznavajo NFE?
Sčasoma začno razumeti pomen.

Na kakšen način mladim približate NFE?
V sodelovanju z različnimi partnerji (Razvojno izobraževalni center Novo mesto, Zavod Cene Štupar …) občasno brezplačno izvajam različne delavnice.

Ali ste v proces vključevanja mladih vključili stvari, ki so pomembne za neformalno izobraževanje?
Če želi kdo mlade motivirati, mora biti najprej on predan ideji in izžarevati določeno energijo, ki mlade pritegne. Formalno vključevanje stvari, pomembnih za neformalno učenje mladih, je brez prej omenjene karizme brez učinka (oz. z bistveno manjšim, kot bi sicer lahko bil).

Ali bi se po vašem mnenju morala vlada vključiti in še bolj prispevati, ko govorimo o mladini in politikah za mlade?
Vlada se lahko vključi in zagotovi določen sistemski okvir, ki bo zagotavljal določen del financiranja in zapolnil manjkajočo praznino na področju zakonodaje.