Regijski NVO center

.

Spremljajte nas na FACEBOOKU
Regijski NVO center (klik)

Novice

»Nekatere živijo in umirajo same«

ponedeljek, 10.8.2020

Številni še vedno zmotno menijo, da s tem, ko na svojem vikendu hranijo potepuško mucko (ali celo več njih), ker se jim žival smili, delajo dobro. A temu ni tako! »Hranijo 'nikogaršnje' mucke, s tem izboljšajo njihove pogoje bivanja in nenazadnje razmnoževanja. Na koncu pa prostovoljci na terenu ne rešujemo ene, ampak šest ali enajst mačk,« le enega v vrsti zmotnih prepričanj o mačkah omeni predsednica Društva za zaščito živali Novo mesto Vesna Plavec. S »soborko«, prostovoljko društva Lino Debeljak sta spregovorili o tem, kaj sploh pomeni odgovorno lastništvo, zakaj sta sterilizacija in kastracija dolgoročno najboljši rešitvi, v katerih občinah se tega še ne zavedajo in kaj je to mačje botrstvo.

 

V društvu opozarjate na odgovorno lastništvo, ki med drugim poleg ustrezne hrane, veterinarske oskrbe in skrbi za varnost živali zajema tudi sterilizacijo/kastracijo. Na drugi strani so vedno prisotna prepričanja, da je mačka zlahka sama oz. prosta žival, da se bo že znašla ipd. Ampak to ne drži?

Vesna Plavec: Seveda ne drži! Vsaka žival bi bila verjetno raje zunaj oz. na prostem in svobodna, a le mačkam dajemo takšen »privilegij«. Ta pa za seboj prinese veliko število nikogaršnjih mačk, bolezni, trpljenje ob poškodbah, lakoti … In danes pravimo, da smo bolj humani. Kako? Ker načeloma mladičev ne pobijemo, jih pa zapeljemo nekam v gozd ali parkirišče in prepustimo žalostni usodi? Tudi če na primer imamo doma leglo novih muck in jim vsem najdemo novi dom, bodo v nadaljevanju mucki naslednjih legel ali potomci teh naših oddanih mladičev končali zavrženi, povoženi, v smetnjakih, gozdovih … Zato pa poudarjamo nujnost sterilizacije/kastracije.

Na spletu pravite, da če steriliziram svojo mačko, rešim sto mačk.

Lina Debeljak: Realno jih s sterilizacijo ene verjetno rešimo več kot sto, saj vemo, da ima lahko mačji par v le nekaj letih nekaj tisoč mladičev. A jih žal več kot polovica ne preživi do enega leta starosti.

Vesna Plavec: Muca ima lahko dvakrat na leto mlade, in sicer po štiri ali pet mladičkov.

O kakšnem strošku za sterilizacijo/kastracijo govorimo?

Vesna Plavec: Strošek je primerljiv temu, kolikor odštejte za tank bencina. Kar sicer počnete vsaj enkrat mesečno, mi pa govorimo o enkratnem strošku. Ko se namreč odločite, da boste imeli doma hišnega ljubljenčka, se morate o tem pogovoriti z vso družino, kakšne so potrebe te živali ipd. Vedeti morate, koliko vas bo stala ustrezna prehrana in veterinarska oskrba. Šele tedaj se odločite za denimo mačko. Tako teh 60 evrov za kastracijo ali 80 za sterilizacijo ne bi smel biti problem. Če pa je, pa o svoji odločitvi, da boste vzeli mačko, še enkrat premislite.

Lina Debeljak: A ker se v društvih zavedamo, da je ljudem težko ali dejansko ne zmorejo odšteti za poseg, skušamo pomagati na različne načine: občasno imajo akcije kakšne veterinarske postaje, tudi posamezniki donirajo večje vsote za sofinanciranje tega, pa seveda določene lokalne skupnosti oz. občine. Tako da zna biti končna cena lastnikov za polovico nižja.

Katere občine te posege podpirajo in kako?

Lina Debeljak: To so Mestna občina Novo mesto in občine Straža, Mirna, Krško, Brežice, Sevnica, Kočevje, Semič, Trebnje, Mokronog-Trebelno in številne druge občine po Sloveniji. Seznam teh občin in njihovi aktualni razpisi oziroma pozivi za občane so objavljeni tudi na naši spletni strani. Podrobnosti razpisnih pogojev se sicer pri vsaki občini nekoliko razlikujejo. Običajno je razpisanih od 1.000 do 5.000 evrov, sofinancira se do 50 odstotkov redne cene (ki jo dostikrat v ta namen znižajo tudi veterinarji), ponavadi za dve živali na občana oz. na gospodinjstvo. Vsekakor so ta sredstva v glavnem hitro porabljena, torej potrebe na terenu so velike.

Zakaj bi se morala tega zavedati vsaka občina?

Lina Debeljak: Ker je problematika povsod enako velika in lokalne skupnosti so že po zakonu dolžne poskrbeti za zapuščene živali. A to ni dovolj, da zapuščene živali »le« rešujemo z ulice, ampak moramo težavo reševati tam, kjer nastaja – pri lastniških živalih. Zato je dobro občanom pomagati pri teh stroških. Na tem mestu bi tiste lastnike, kjer občina teh posegov ne sofinancira, pozvala, da na to opomnijo svoje župane ali županje oz. občinske svetnike. Uslužbenci občinskih uprav se lahko potem za nasvete pri pripravi razpisa ali poziva obrnejo tudi na naše društvo, da zadeve lažje in hitreje stečejo.

In če ne? Oziroma kaj se lahko zgodi, če gledamo stran?

Vesna Plavec: Ne glede na to, če imaš rad živali, ali jih nimaš, je to težava vseh. Ker če ne ukrepamo prav, dobimo preveliko število nikogaršnjih mačk. Tako se slej ko prej pojavijo bolezni. Ena teh je mikrosporija, sicer ni nevarna, a je nadležna glivična okužba, prenosljiva tudi na ljudi. Tu so še druge med mački prenosljive bolezni (npr. mačji aids ali levkoza), torej lahko imamo kmalu okoli sebe veliko bolnih mačk. Težave nastanejo tudi zaradi njihovega »markiranja«, nikomur menda ni všeč, da je vse naokoli polulano in pokakano …

Ampak veliko ljudi meni, da pomaga že s tem, če npr. zapuščene mucke okoli svojega vikenda hranijo.

Vesna Plavec: Da, to se dogaja redno. Ljudje rečejo, da to ni njihova mačka, a ker se jim smili, jo hranijo, namesto da bi poklicali nas ali zavetišče. Tako pa jo hranijo in kvečjemu še izboljšajo njeno plodnost. Nas pa pokličejo, ko ima ta mačka že pet novih muck. Namesto da bi torej reševali eno mačko, jih moramo šest. Prav zdaj imamo primer dveh takih mačk, ena ima pet, druga štiri mladiče. Tako hitro moramo namesto dveh, reševati 11 muck. Ni majhna razlika, kajne?

Kako torej lahko ukrepam prav, ko opazim okoli svoje hiše nikogaršnjo mačko?

Lina Debeljak: Če mačko hraniš dlje kot en teden, postane tvoja odgovornost. S tem dejstvom se je treba sprijazniti in če si ne želite nakopati dodatnih težav, jo boste sterilizirali ali kastrirali. Če pa mačke ne želite, potem je edino pravilno, da o tem obvestite zavetišče takoj ob najdbi.

Vesna Plavec: Če oz. ko zavetišče takšno mačko prevzame, jo oskrbijo, sterilizirajo/kastrirajo in, v kolikor zanjo ni posvojitelja, vrnejo v okolje. Potem ko je veterinarsko urejena pa jo je smiselno hraniti. Tako da s klicem pristojnim ne smemo odlašati, mačke imajo lahko prve mladičke že pri šestih mesecih starosti! Za poseg so primerne, ko dosežejo kilogram teže.

Letošnjo pomlad je zaznamovala epidemija in dvomesečna karantena, a to novih legel verjetno ni ustavilo. Kaj ste v DZZŽ počeli v zadnjem času?

Vesna Plavec: Na terenu smo bile nekaj manj kot sicer, urejale smo papirje in naredile novo spletno stran (https://dzzz-nm.si/), kjer lahko vsak dobi vse potrebne informacije. Ponudile smo tudi možnost t.i. mačjega botrstva za tiste, ki želijo pomagati, a ne morejo mucke vzeti k sebi domov. Drugače pa ja, s pomladjo nam telefoni brnijo vsakodnevno.

Kaj se dogaja na terenu? Denimo v Novem mestu.

Lina Debeljak: Pogosto nas kličejo ljudje ob najdbi zavrženih mačjih mladičev. Nekaj dni stari sesni mucki so bili npr. že večkrat najdeni pred Adrio Mobil, pa tudi na ostalih parkiriščih. Ko je mucek večji, se lahko tam znajde tudi tako, da se nehote pripelje v podvozju kakšnega avtomobila.

Vesna Plavec: Težava so tudi kamioni. Lani je imela mačka leglo v tovornjaku, ki se je potem pripeljal v Revoz brez nje in smo tako reševali celo leglo »dudarjev«, kot imenujeva te sesne mladičke. Velikokrat pa se na nas obrnejo ljudje, ko se v okolici njihovega vikenda ali zidanice začne zadrževati večje število mačk, pa kadar opazijo neprimerno ravnanje z živalmi, takrat vključimo tudi inšpekcijo.

O samem reševanju in kasneje napredku vaših »dudarjev« redno poročate na vaši facebook strani. Nedavno ste objavili fotografije primera, ki se je končal grdo.

Vesna Plavec: Ne gre samo za mladičke, imeli smo veliko primerov živali, ki na nek način gnijejo pri živem telesu. Hude poškodbe, zaradi katerih počasi umirajo. To se dogaja in zdi se nam prav, da ljudje to vidijo in vedo. Zavedamo se, da prizor ni lep, a kaže na posledice naših ravnanj: kako torej konča vsaj eden od potomcev mladička, ki smo ga kar tako oddali naprej.

Če zaključimo pozitivno: veliko je primerov s srečnim koncem. Vidimo te vaše »dudarje«, kako počasi napredujejo do trenutka, ko je posvojitev ustrezna, živali so veterinarsko oskrbljene, tudi sterilizirane oz. kastrirane in jim najdete novi dom. Stroške vsega tega krijete z donacijami. Za kaj vse porabite npr. mojih pet evrov, ki vam jih namenim s poslanim sms MUCKINM5 na številko 1919?

Lina Debeljak: Z »dudarji« je največ dela prvi mesec, podobno kot z dojenčkom, torej jih hranimo na dve do tri ure, podnevi in ponoči. Včasih so najdeni v zelo slabi kondiciji in veliko truda vložimo, da jih »spravimo do kruha«. To so namreč povsem nebogljena bitja.

Vesna Plavec: Donacije potrebujemo za nakup adaptiranega mleka za mladiče, pa ostale hrane zanje, plenične podloge in ostalo opremo. Največ seveda, kljub izdatnim popustom, pa dejansko porabimo za veterinarske stroške. Zato so, razumljivo, donacije zelo dobrodošle.

Mirjana Martinović

Pogovor s prostovoljkama Društva za zaščito živali Novo mesto je nastal v okviru projekta Regijskega NVO centra – stičišča nevladnih organizacij JV Slovenije, ki ga financirata Ministrstvo za javno upravo in MO Novo mesto.


‹ nazaj