Regijski NVO center

.

Spremljajte nas na FACEBOOKU
Regijski NVO center (klik)

Novice

Nihče vam ne bo dal denarja, ker je »le« dober

torek, 1.12.2020

»Nihče vam ne do dal denarja, ker je »le« dober, ampak ker želi doseči neke svoje cilje. Denar bo tako dal pod določenimi pogoji in ker želi videti neko spremembo. Pri prošnjah za sofinanciranje naših projektov znamo pozabiti na to enostavno dejstvo - nikoli ne gre za nas in našo zgodbo, ampak gre za financerja in njegove cilje,« je Tina Cigler, koordinatorka Regijskega NVO centra, ki se že skoraj dve desetletji  ukvarja z domačimi in tujimi razpisi, neposredno nagovorila udeležence novembrskega webinarja 'Kako povečati možnosti za uspeh na razpisih'.

Kot je pojasnila, se rado zgodi, da denimo kakšno društvo, ki npr. prireja vadbe za starejše ljudi, med iskanjem finančne podpore za svoje aktivnosti le-to išče celo na napačnih razpisih in skozi dokumentacijo na silo prireja aktivnosti, pri tem pa pozabi na osnovna razpisna načela. »Financer mora vedeti, kaj vi pravzaprav rešujete, kakšen problem v okolju pomagate odpraviti, zakaj ste prav njega prosili za denar in k čemu bo njegova donacija prispevala. Šele potem ga bodo zanimale vaše aktivnosti oz. na kakšen način se boste tega lotili. Financerji svoje cilje pojasnijo v razpisni dokumentaciji, tj. namen razpisa, predmet oz. cilji. In tu morate ugotoviti, kaj financer sploh želi, in že tu premisliti, če se z njegovimi pričakovanju sploh ujemate ali ne,« je še dejala in nadaljevala, da sta logiki oz. načina razmišljanja financerja na eni in prijavitelja na drugi strani povsem različni.

Nazorno je pokazala, da financerji izhajajo od namena in gredo preko ciljev do posameznih aktivnosti, medtem ko je pri večini prijaviteljev ravno obratno. Kar jim lahko škodi ob prijavah, saj bo - ne glede na »hvalospeve« načrtovanih aktivnosti - financer na koncu ugotovil, da to ni tisto, kar je sploh iskal z razpisom.

Od problemskega drevesa do namena, cilja in aktivnosti

»Na vas je, da poveste, kako dobro poznate določeno področje in kaj tu lahko ponudite. Financerju morate povedati, kakšen problem ste zaznali (in pri katerih ciljnih skupinah), dobro pojasniti, zakaj je to sploh problem (pojasnite s podatki) v širšem družbenem kontekstu in kakšno je trenutno stanje na tem področju, povejte pa tudi, kakšne bodo posledice, če tega problema ne boste začeli reševati,« je še nizala nasvete in na podlagi lastnih izkušenj povedala, da prijavitelji dostikrat niti vedo, kateri problem dejansko rešujejo, nakar jim je predstavila t.i. problemsko drevo in z udeleženci oblikovala primer, kako se ga lotiti.

»Ko boste dobro definirali problem in vedeli, katere težave rešujete, se v nadaljevanju lotite svojih ciljev. Cilj pa je tisto končno stanje oz. želeni rezultat po izvedenih aktivnostih. Na podlagi problema, ki ste ga definirali, in ciljev, ki ste si jih zastavili, bo namreč financer sploh ocenjeval vaše aktivnosti. To je tisto, kar on plačuje – ali boste z njimi to dosegli ali ne,« je dodala in nanizala več primerov, ki so prikazali razlike med omenjenimi pojmi, torej namenom, cilji in aktivnostmi, ter poudarila, da morajo biti cilji specifični oz. merljivi, saj se v tem razlikujejo od namena.

»Prenapihnjena finančna konstrukcija se vidi iz aviona«

Med najbolj pogostimi napakami, ki jih je zasledila tudi kot članica ocenjevalnih komisij na razpisih, je naštela: napačno izbiro razpisa; neustrezno predstavitev organizacije (»Pišemo, kaj vse mi počnemo in delamo, namesto da poudarimo, kateri problem in težave rešujemo.«); neustrezno predstavitev projekta (»Veliko prijaviteljev piše le, kaj vse bodo delali, ne pa, kaj bodo dejansko dosegli.«); nepovezanost namena, ciljev, aktivnosti, metod; neuporabo obrazca z merili (»Veliko prijaviteljev mi osebno pove veliko boljšo zgodbo, kot potem berem v njihovi prijavi, a razpisna komisija vam ne more podeliti nekih točk za tisto, česar niste niti zapisali. Obrazec, na podlagi katerega komisija ocenjuje prijavo, je zato velika pomoč pri prijavi! In ocenjevalni listi so vedno del razpisne dokumentacije, zato jih uporabljajte!«); prenapihnjene ali celo prenizke finančne konstrukcije; uporaba preveč strokovne terminologije…

Udeležence webinarja je po predavanju zanimalo, kje lahko sploh najdejo aktualne razpise. Občinske z območja 21 občin JV Slovenije spremljamo in objavljamo tudi na naši spletni strani Nevladnik.info, medtem ko je najboljši pregled državnih in nacionalnih razpisov na spletnih straneh Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS).

Eno od vprašanj se je nanašalo tudi na »težavnost« evropskih razpisov. Po besedah Ciglerjeve se ta razlikuje od razpisa do razpisa, pri čemer je morebitne prijavitelje posvarila tudi o zahtevah glede poročanja: »Ne razmišljajte samo o tem, koliko dela imate s prijavo na razpis in koliko denarja boste dobili, ampak pazite tudi, koliko dela boste imeli s spremljanjem projekta. Financerji lahko na primer zahtevajo, da jim poročate dvakrat ali večkrat na leto, tako da morate sproti zbirati dokazila za vse, kar zna biti zahtevno.«

Omenjeni webinar je bil del Akademije NVO oz. serije izobraževanj, delavnic in usposabljanj, s katerimi Regijski NVO center krepi veščine, ki jih potrebuje vsaka nevladna organizacija. V okviru Akademije NVO smo letos izvedli tri usposabljanja, in sicer delavnico priprave zaključnega računa za 2019 z novostmi, webinar o računovodskih »koronadilemah« in webinar Vsi padamo na dobre zgodbe. Aktivnost sofinancirata Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za razvoj NVO v okviru Javnega razpisa za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019–2023 in Mestna občina Novo mesto.

Za obvestila o naslednjih usposabljanjih spremljajte naši spletno in fb stran Regijski NVO center JV Slovenije ter se prijavite na naše brezplačne e-novice.

 

 

‹ nazaj