Novice

Spoznajte Borislava, ESE prostovoljca

sreda, 3.4.2024

Danes predstavljamo Borislava, ki je na 11-mesečno prostovoljstvo v okviru Evropske solidarnostne enote iz Srbije prišel v Novo mesto. Nedavno je delil svoje vtise o bivanju v dolenjski prestolnici in aktivnostih, ki jih opravlja pri Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM).

"Pozdravljeni, ime mi je Borislav in sem prostovoljec v Sloveniji. Prostovoljno delo sem začel v Novem mestu in zaenkrat mi gre dobro. Sedaj mineva šest mesecev, odkar delam kot prostovoljec in, kar boste prebrali, je kratek povzetek mojega dosedanjega dela.

Začel sem v novomeškem romskem naselju Brezje, kar je bila zame povsem nova izkušnja. Pravzaprav malce nenavadna, saj se s takšnim delom prej še nisem srečal. Priznati moram, da sem se hitro znašel. Zahvala za to gre predvsem zaposlenim v DRPD-jevem Dnevnem centru za romske otroke v Brezju, ki so mi pomagali in me vpeljali v dejavnosti. Sprva mi je bilo kar težko, a mi je uspelo vzpostaviti stik z otroki iz naselja, ki obiskujejo dnevni center. Ves oktober sem tako preživel v naselju, kjer sem z njimi preživel čas ob igranju družabnih iger in jih učil igrati nogomet. Po prvih dneh, ko sem se še »lovil«, saj izkušenj z otroki pravzaprav nisem imel, sem le ujel ritem in oktober uspešno zaključil.

Novembra so me premestili v Dnevni center za otroke na Rozmanovi ulici v središču Novega mesta. Ko sem prišel tja, ni bilo slabo, a sem se soočil z novimi izzivi, ki sem jih s pomočjo zaposlenih lažje prebrodil. Moje delo v dnevnem centru je potekalo odlično, otroci, večinoma priseljenskih družin, so me lepo sprejeli. Skupaj smo delali različne stvari, od učenja in nogometa do družabnih iger ter prijateljskih pogovorov o tem, kaj si želijo početi v življenju. Da ne bom pozabil: nekaj časa sem bil prostovoljec tudi v drugem novomeškem romskem naselju, to je na Jedinščici. Jedinščica je precej manjša od Brezja in tudi tam ni bilo slabo. Moj največji uspeh je, da so me otroci v vseh treh dnevnih centrih zelo vzljubili, kar pomeni, da je moje delo cenjeno. Na to sem ponosen.

Ob tem bi še dodal, da sem imel veliko športnih zamisli in načrtovanih aktivnosti, kar so otroci še najraje sprejeli. Vedno so končali vsako vadbo ali igro, kar kaže, da jim je bilo ponujeno znanje všeč in da številni želijo nadaljevati s športom, kar je po mojem prepričanju zelo pomembno. Svetoval sem jim, kako naj nadaljujejo s športom, kaj naj delajo in kako naj se trudijo in vztrajajo, da bi uspeli. Po mojem mnenju imajo ti otroci veliko potenciala za uspeh v svetu športa, seveda pa je treba z njimi še veliko delati.

Skratka, v teh šestih mesecih sem se srečal z različnimi stvarmi in izzivi, ki jih nisem pričakoval ali doživel do takrat. Menim, da je vse to še vedno novo zame in da vsak dan odkrijem kaj novega. Zelo dobra stvar pri tem pa je, da sem spoznal veliko ljudi in delil izkušnje z njimi, pri čemer je večina doživela prostovoljstvo na drugačen način. Od samega začetka mojega prostovoljnega dela sem bil edini ESE prostovoljec na DRPD, kar je bilo zahtevno in hkrati poučno zame. Še vedno se trudim razumeti nekatere stvari, ki mi niso jasne, a mi postajajo čedalje bolj. Biti edini ESE prostovoljec v teh šestih mesecih ni bilo lahko, a sem se boril vsak dan, da sem naredil čim več stvari, ki mi osebno pomenijo veliko in mi koristijo.

Na društvu oz. v njihovih programih sem še največ prispeval na področju športa. V tem sem najboljši in se trudim, da to tudi pokažem. Osebno pa mi največ šteje, da so to prepoznali tudi otroci.

Pred prihodom v Slovenijo sem si prostovoljno delo predstavljal povsem drugače. Po pol leta pa lahko rečem, da sem se naučil veliko novega. Ponosen sem na delo z otroki. Oni še najbolj iskreno pokažejo, da je bil ves trud vreden. Zato se bom potrudil tudi v bodoče oz. do konca te prostovoljske izkušnje."

V marcu sta se Borislavu pridružili dve novi ESE prostovoljki iz Severne Makedonije, Ana in Milica. Že komaj čakamo na oris njunih doživetij...

 E. S.

‹ nazaj