Novice

V avtorski honorar se vštevajo tudi stroški prevoza in nočitev, ki jih nevladna organizacija plača avtorju

ponedeljek, 5.12.2011

V kolikor nevladna organizacija sklene avtorsko pogodbo in v njej določi avtorjev honorar, hkrati pa sama plača avtorju tudi stroške prenočitve v hotelu, je potrebno avtorju obračunati akontacijo dohodnine tako od honorarja, kot od stroškov, ki so mu bili plačani.

Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) je v svojem pojasnilu št. 4210-170/2013-3 z dne 30. 11. 2010 podrobneje pojasnila davčno obravnavo plačila stroškov namestitve in prevoza, ki jih naročnik (npr. nevladna organizacija) plača osebi, s katero ima sklenjeno avtorsko pogodbo. Kot avtorsko pogodbo sicer praviloma razumemo pogodbo o naročilu avtorskega dela, pogodbo o izvedbi avtorskega dela ali pogodbo o prenosu avtorskih pravic.

V kolikor nevladna organizacija sklene avtorsko pogodbo in v njej določi avtorski honorar, je pri obračunu akontacije potrebno upoštevati ali je avtor iz tega razmerja morda pridobil še kakšne druge dodatne ugodnosti. V kolikor je namreč nevladna organizacija avtorju poleg honorarja plačala še kaj drugega (npr. stroške prevoza, prenočitve, materialov in podobno), se takšni stroški v davčnem pogledu vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine avtorja.

Povedano drugače, če nevladna organizacija sklene avtorsko pogodbo za izvedbo predavanja v znesek 100,00 EUR bruto, pri tem pa sama krije predavatelju še stroške prenočitve v hotelu v znesku 50,00 EUR, mora v takem primeru avtorjevo akontacijo dohodnine obračunati od osnove 150,00 EUR. Normirani stroški, ki so v primeru avtorske pogodbe 10%, se tako obračunajo od seštevka vseh dohodkov (izplačil in povračil stroškov) in torej od 150,00 EUR. Od tako dobljene osnove (150,00 EUR – 10% = 135,00 EUR) pa se obračuna 25% akontacija dohodnine.

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 namreč šteje dohodek iz avtorske pogodbe kot dohodek iz zaposlitve (2. odst. 35. člena ZDoh-2), četudi oseba z naročnikom ni v delovnem razmerju. Dohodek iz zaposlitve v davčnem smislu pa vključuje vsako izplačilo, ki ga oseba dobi, kot tudi vsako boniteto, ki je povezana z zaposlitvijo. Kaj vse se šteje za boniteto določa 39. člen ZDoh-2 in sicer je to vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu (avtorju) ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec (naročnik) ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo, kot so namestitve, popusti, izobraževanja in podobno.

Povedano velja tako v primeru, če je strošek prenočitve že vključen v sam honorar po avtorski pogodbi, kot tudi, če ni vključen v avtorsko pogodbo, pa ga nevladna organizacija avtorju vseeno plača. Četudi se račun za namestitev v hotelu glasi na nevladno organizacijo (in ne na avtorja), namen te storitve pa je bila prav prenočitev avtorja, se takšen strošek namestitve všteva v avtorjev honorar.

Pri sklepanju avtorske pogodbe in dogovarjanju o višini honorarja je tako potrebno imeti v mislih tudi dejstvo, da bo avtor plačal dohodnino od celotnih dohodkov (torej tudi od morebitnih drugih stroškov, ki mu jih plača nevladna organizacija), nevladna organizacija pa bo morala plačati tudi temu primerno višjo akontacijo.

V vsakem primeru pa ima avtor možnost, da od DURS zahteva obračun dohodnine z upoštevanjem dejanskih stroškov. To lahko avtor uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (1. odst. 289. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2).

DURS bo namreč dohodnino obračunal od celotnega dohodka, tako da bo upošteval zakonsko predpisane 10 % normirane stroške. V kolikor pa je imel avtor višje stroške kot te, lahko poda ugovor zoper informativni izračun dohodnine in v njem navede, da je dejanska osnova za plačilo dohodnine nižja – da je torej imel več kot le 10 % stroškov. Tako se bo dohodnina odmerila od nižjega zneska, saj bo tudi osnova zaradi višjih dejanskih stroškov nižja. Če je bil v informativnem izračunu dohodnine dohodek iz avtorske pogodbe vpisan v višini 150,00 EUR avtor pa bo dokazal, da je imel npr. še 50,00 EUR dodatnih stroškov, se mu davčna osnova zniža še za ta dodaten znesek in bo tako tudi dohodnino plačal od nižje osnove, kot sicer.

Avtor (zavezanec za plačilo dohodnine) mora poleg ugovora zoper informativni izračun dohodnine v takem primeru priložiti tudi ustrezna dokazila – praviloma bo to avtorska pogodba, iz katere bo razvidna obveznost avtorja in obračun dejanskih stroškov (npr. opis poti za potne stroške).

Pri tem velja opozoriti, da zakon takšen obračun dejanskih stroškov omogoča le za stroške prevoza in nočitev, ki morajo biti seveda povezani z izdelavo ali z izvedbo avtorskega dela. Omejena pa je tudi višina teh stroškov, in sicer do višin, kot jih določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Morebitni drugi materialni stroški kot so stroški opreme, potrebne za izdelavo avtorskega dela, tako ne pridejo v poštev.

Pri tem naj zgolj opozorimo še to, da opisan postopek ugovora zoper informativni izračun dohodnine velja le za tiste davčne zavezance, ki so rezidenti Republike Slovenije. Nerezidenti lahko dejanske stroške uveljavljajo v sedmih dneh od izplačila dohodka, in sicer s pisnim zahtevkom, ki ga oddajo pri davčnem organu (1. odst. 289. člena ZdavP-2).

VIR: CNVOS

‹ nazaj