Novice

Predlog novega zakona o študentskem delu ukinja študentsko delo v nevladnih organizacijah

ponedeljek, 10.2.2014

MDDSZ je pripravil predlog zakona o študentskem delu, s katerim se prepoveduje študentsko delo pri delodajalcu, ki ima manj kot šest zaposlenih. Ker velika večina NVO te kvote ne dosega, študentsko delo pri njih ne bi bilo več mogoče. To po eni strani zmanjšuje fleksibilnost in prilagodljivost NVO do potreb svojih uporabnikov, po drugi strani pa bodoče iskalce zaposlitve potiska stran od nevladnega sektorja, saj ga ti preko študentskega dela ne bodo več mogli spoznavati, niti v njem pridobivati izkušenj. Izjemoma naj bi bilo študentsko delo dopustno v humanitarnih organizacijah, ne pa tudi v drugih NVO, ki imajo prav tako status v javnem interesu.

Ljubljana, 10. februar 2014 - Ministrstvo za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo in dalo v javno razpravo osnutek predloga Zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov. Namen zakona je predvsem na novo urediti delo dijakov in študentov preko napotnic in obveznosti posrednikov takšnega dela. Zakon naj bi nadomestil še veljavne določbe Zakona o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti, ki sedaj urejajo t.i. študentsko delo.

Za nevladne organizacije so relevantne predvsem sledeče predlagane rešitve:

- študentsko delo se lahko izvaja samo pri delodajalcu, ki je v preteklem letu zaposloval v povprečju najmanj šest delavcev. Pri takšnem delodajalcu lahko študentje v tekočem letu opravijo največ 75% ur dela, kot bi ga opravili prej omenjeni zaposleni, če bi delali polni delovni čas.

Glede na to, da velika večina nevladnih organizacij ne zaposluje nikogar (kaj šele šest zaposlenih), to praktično gledano pomeni, da pri njih študentskega dela ne bo več dopustno opravljati. Ker gre za eno od najbolj fleksibilnih oblik dela, takšna omejitev seveda povzroči tudi zmanjšanje fleksibilnosti same NVO do potreb svojih uporabnikov. Rešitev pomeni tudi, da bodo študentje težje spoznali NVO sektor ali v njem pridobili izkušnje, ki bi jim lahko koristile pri kasnejši zaposlitvi v NVO ali drugod.

- kvota največjega števila ur študentskega dela se spreminja s številom zaposlenih pri delodajalcu: če delodajalec zaposluje od 10 do 19 delavcev, lahko študentje opravijo še največ 65% ur njihove delovne obveznosti, če zaposluje med 20 in 49 delavcev, je ta odstotek 55 in tako naprej.

- omenjene kvote ne veljajo za delo v skupnostih študentov, v mladinskih svetih in v humanitarnih organizacijah. Za druge organizacije, ki prav tako delujejo v javnem interesu, izjeme niso predvidene.

- minimalna urna postavka za študentsko delo je 4,5 evrov bruto in se letno usklajuje s povprečno plačo zaposlenih v državi.

- od študentskega dela se plačuje dajatev v višini 7,5%.

- študentje so pri opravljanju študentskega dela tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, ter zavarovani za poškodbe pri delu v skladu z sistemom zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni tudi obveznost plačevanja prispevkov.

- dijaki in študentje imajo glede odmora in počitka enake pravice kot zaposleni.

- delodajalec mora za dijaka ali študenta voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter število opravljenih ur dela. Evidenco opravljenih ur pred obračunom napotnice podpišete delodajalec in dijak oziroma študent.

Osnutek zakona sicer ohranja rešitev, da se študentsko delo lahko izvaja samo na podlagi napotnice, ki jo vnaprej izda posredniška organizacija, ki ima za to dovoljenje ministrstva.

MDDSZ zbira pripombe do 3. 3. 2014, zato vse zainteresirane NVO pozivamo, da nam svoje predloge glede urejanja študentskega dela v NVO pošljejo najkasneje do 26. 2. 2014 na naslov zagovornistvo@cnvos.si, da jih ustrezno uskladimo in pošljemo na ministrstvo.

več informacij: CNVOS

‹ nazaj